Znano je, da besede izvajamo iz korenov s priponami in da jih
pregibljemo z obrazili. V zgornjih primerih imamo p ri istih glagolih
za različne oblike včasih ne le različna obrazila, marveč tud i raz
lične pripone. Zato ločimo p ri glagolih tri v rste pripon in tri vrste
osnov: nedoločniške, sedanjiško in velelniško. Iz teh osnov delamo
glagolske oblike z obrazili.
Sedanjiška osnova.
— 1. Sedanjiška osnova je enaka sedanjiku
v 3. os. edn. Iz nje delamo predvsem sedanjik z dodajanjem obrazil
za posamezne osebe v različnih številih; ta obrazila imenujemo
o s e b n a o b r a z i l a , ker nam kažejo osebo. Slovenščina ima ta
obrazila samo v sedanjiku. Ta obrazila so:
Osebpi
Ednina
Dvojina
Množina
1.
-m
-va (-ve)
-mo
2.
-š
-ta (-te)
-te
3.
— -ta (-te)
-jo
V dvojini imamo dvoje oblike; navadno se rabijo za vse spole
oblike na -
va, -ta, -ta,
vendar se ponekod govore in včasih tudi
pišejo za ženski in srednji spol oblike
-ve, -te, -te.
Sedanjiške pripone so v glavnem tele:
-e-, -ne-, -je-, -i-, -a-,
-uje-;
če upoštevaš te pripone in jih prim erjaš z zgornjimi štirimi
spregatvami, boš razumel, zakaj one spregatve niso zgodovinsko
utemeljene. Včasih pripona ni spoznatna na p rvi pogled, ker se
spremeni v stiku z osnovo, npr.
pis-je > piš-e;
prava pripona je tu
-je-,
a začetni
j
se spoji s predhodnim
s
v
š.
2. Starec je odšel,
tresoč se
od jeze.
Pojoč
so šli fantje skozi vas.
Kupujoč
stare umetnine, je hodil od vasi do vasi.
Gredoč
v mesto,
se je ustavil tudi p ri nas.
Želeč
mu zdravja, se je poslovil od očeta.
Zaznamoval sem čela jim,
preteč
in pa
svareč.
Na pragu
stoje,
jaz
oziram se v svet.
Ukaje
odhaja pastir.
Sm eje se
mu je povedal
resnico.
Ležeče tiskane glagolske oblike so tvorni sedanji deležniki z
obrazilom
-č
ali na -e. Obrazilo -č dodajamo krajši obliki za 3. os.
mn., npr.
treso-č, pojo-č, vabe-č.
Iz sedanjiške osnove torej delamo poleg sedanjika tudi tvorno-
sedanja deležnika na
-č
in
-e.
Nedoločniška osnova.
— 1. Tres-ti, suni-ti, vide-ti, hvali-ti, dela
ti, kupova-ti.
214
