izpeljujejo samo od neprehodnih tra jn ih glagolov z obrazilom
-e;
to obrazilo ostane nespremenjeno v vseh številih in za vse spole,
t. j. ta deležnik se rab i prislovno.
Deležnik na -č. — Po vasi se je razlegel
vabeč
in
proseč
glas.
Zroč v
vstajajočo
zarjo za gorami in
stiskajoč
zobe, so talci čakali,
da poči usodni strel. Trdno
verujoč
v lepšo prihodnost, so prenesli
tudi naj večje žrtve. Čoln je zginil v
deročih
valovih.
Ležeče tiskane glagolske oblike gornjih stavkov so prilastki, ki
se z odnosnimi samostalniki ujemajo v spolu, sklonu in številu, ali
pa prislovna določila načina, ki jim ostane obrazilo nespremenjeno.
Tudi ta deležnik izraža hkratnost dejanja in se dela samo od nedo
vršnih glagolov.
Deležnik (particip) na -č izraža dejanje, ki se godi hkrati
z drugim dejanjem; delamo ga z obrazilom -č samo od nedovršnih
glagolov in se rabi pridevno ali prislovno; od dovršnikov ga ima
samo glagol
reči : rekoč.
Deležnik na -ši. —
Prišedši
domov, je legel.
Skrivši
se za peč,
je gledal svate.
Opazivši
goste, je planila lisica v hišo.
Tudi gornji deležniki se dado izraziti s samostojnim stavkom:
Prišel je domov in potem je legel.
Deležnikovo dejanje se mora
izvršiti pred povedkovim. Vsi ležeče tiskani deležniki so iz dovršnih
glagolov. Delamo jih iz nedoločniške osnove, in sicer z obrazilom
-ši,
če se osnova končuje na soglasnik, z obrazilom
-vsi
pa, če se
osnova končuje na samoglasnik. Oblik za različne spole in števila
ljudstvo ne loči.
Deležnik (particip) na
-ši
delamo le od redkih dovršnih gla
golov. Tvorba v slovenščini ni več živa.
Opisni deležnik na -1. — Naj sem
hotel
ali ne,
moral
sem ga
poslušati. Po travniku se
pasli,
kozolce so
prevračali,
veliki so
na
rasli.
Zora na nebu
sevala,
ptičica v logu
pevala. Bila
je huda zima,
da je drevje
pokalo.
Ta deležnik delamo iz nedoločniške osnove; če se osnova kon
čuje na samoglasnik, dodajamo obrazila
-l, -la, -lo,
če pa se osnova
končuje na soglasnik, stopi pred obrazilo moškega spola ednine
polglasnik, torej
-əl -la- lo,
npr.
n es-el, n es-la, n es-lo.
Imajo ga vsi
glagoli, ker z njim opisujejo čase in naklone.
Deležnik na -t -n. — Kakor
dobljeno,
tako
izgubljeno. Rečeno,
storjeno.
Brez ključka je
zaklenjeno,
čez goro je
namenjeno.
Kita,
212
