slovenskega jezika. Ko pa se ji sproži, ne
more
brzdati svojega
še skoraj otroškega grla,
prehiteva se,
stavki se ji
snujejo
z juž
njaško živahnostjo in iz njih
zveni
silna ljubezen do slovenske
domovine, do slovenščine.
Nedovršni sedanjiki v teh stavkih izražajo, kar osebek vidi, da
se v sedanjosti okoli njega dogaja ali godi. To so različna dejanja,
ki se hk ra ti godijo okoli osebka. Nedovršni sedanjik nam torej
rabi, kadar opisujemo ali naštevamo različne hkratne prizore in
dejanja v okolici.
Nedovršni sedanjik pomeni dejanje, ki se v pravi sedanjosti
godi ali ponavlja.
2. Kakor se mi
streže,
tako mi kosa reže. Kdor druge
zaničuje
,
prazno glavo
oznanjuje.
Povej mi, kam oblaki
p lu jo,
kam ptice
Zete, kam vode
te k o
, kam človek
gre.
V isti smeri
tečeta
Sava in
Drava. Svetloba
izvira
od teles, ki se sama
svetijo.
Vsak državljan
je
dolžan delati po svojih sposobnostih; kdor skupnosti ne
daje,
tudi ne
more
od nje prejemati. Za red
skrbe
reditelji;
določa
jih
razrednik. Sklad
upravlja
in stalno
nadzoruje
zadružni odbor.
Gornji stavki so po vsebini pregovori, reki, splošne resnice,
znanstvene ugotovitve, pravila, zakoni. V njih rabimo nedovršni
sedanjik. V njem so podane tud i druge splošne resnice v šolskih
knjigah, matematična, fizikalna, slovnična pravila, zemljepisne in
prirodopisne ugotovitve, predpisi itd. Ta nedovršni sedanjik pomeni,
da se dejanje lahko godi zmeraj, vsak čas. Nedovršni sedanjik se
torej rabi tudi p ri ugotavljanju splošno veljavnih resnic in pri
opisih stanja.
Nedovršni sedanjik se rabi tam, kjer se kako dejanje vsak čas
lahko godi ali ponavlja.
3. Megla j e b i l a in tema kakor v rogu. Kar se barka tri pota
z a g u g 1je . Jaz
gledam, gledam, poslušam
— nič ni bilo.
Ležeče tiskani nedovršni sedanjiki so sedanji le po obliki, po
pomenu pa izražajo preteklo dejanje. S sedanjikom izražamo živah
nost, nazornost, a z nedovršnikom le potem, ko jo je prej že začel
v sedanjiku izražati dovršni glagol (v našem primeru
zaguglje).
V živahni pripovedi se v določenih zvezah rabi nedovršni seda
njik za izražanje preteklosti; uvajati ga mora zmeraj dovršni
sedanjik.
Pomni.
Nedovršni sedanjik redno ne more rabiti za izražanje pri
hodnosti. Napačno je še: Jutri
pišemo
slovensko nalogo, prav: . . . bomo
p is a li. . .
Prva predstava se vrši v nedeljo«, prav:
. . . se bo vršila = b o
. . .
Daj, da to, kar sem sklenil, tudi
spolnjujem
, prav: . . .
bom sp o ln jev a l. . .
237
