4. Rudi p i š e , da
dela
in dobro
služi.
Lani je bil vse leto brez
zaslužka, pa je vendar p i s a l , da
dela
in dobro
služi.
J e že tak,
čeprav bi m rl od hudega, b o p i s a l , da
dela
in dobro
služi.
Ležeče tiskani nedovršni sedanjiki stoje tu v predmetnem
(objektnem) odvisniku in izražajo dejanje, ki se godi hk rati z de
janjem nadrednega staivka. V takih primerih torej izraža nedovršni
sedanjik sedanjost, preteklost ali prihodnost.
Z nedovršnim sedanjikom izražamo zlasti v predmetnih odvis
nikih dejanja, ki so hk ratna s katerim koli časom v glavnem stavku.
Dovršni sedanjik. — 1. Pavle in Nace sta se dogovarjala zaradi
njive. Slednjič je Pavle povzel: »Sedaj veš vse,
ponudim
njivo
najprej tebi, ki si sosed; odloči se, ali jo vzameš ali ne, ker imam
drugih kupcev.« Nace je pomolčal, puhnil oblak dima pod strop,
potem pa vzel pipo iz ust in rekel:
»Kupim.«
Segla sta si v roke
in se razgovarjala naprej o tem, kako se bo kupčija izvedla.
Sedanji čas je pravzaprav le trenu tek med preteklim in pri
hodnjim časom. Zato moremo ujeti vanj le tako dejanje, ki se ravno
ta vmesni trenu tek začne in konča. To pa je moči samo tako, da
pomeni naznanitev dejanja že tudi izvršitev. Ko je Pavle rekel
»ponudim«,
je bila ponudba njive izvršena; ko pa je Nace izrekel
»kupim«,
je bila kupčija sklenjena. Ko bi bil kdo Naceta vprašal
med dogovarjanjem, kako je s to njivo, bi mu bil odgovoril:
»Ku
pujem jo«.
Ko bi ga bil pa vprašal po sklenjeni kupčiji, bi bil
odgovoril:
»Kupil sem jo«.
Tak dovršni sedanjik pomeni torej pravo
sedanjost; so pa to redki primeri, ker jo more rab iti samo prva
oseba sama o sebi, ker le ona more odločati s svojo besedo o iz
vršitvi dejanja. Rabimo jo pri slovesnih obljubah, zapovedih, odlo
čitvah ipd.:
rečem, zapovem, obljubim, obljubimo, prekličem.
P ri pasivnih glagolih je mogoč tak sedanjik tudi v 3. osebi:
S to objavo
se prekliče
veljavnost spričevala (= prekličem ve
ljavnost).
Dovršni sedanjik ima pravi pomen sedanjega trenu tka le v
redkih primerih, ko se glagolsko dejanje izvrši hk rati z izgovorom
glagola. Pravimo mu i z v r š i l n i ali e f e k t i v n i sedanjik; upo
rabljamo ga v 1. in 3. osebi.
2. Kdor nazadnje
pride,
kosti
dobi.
Kopriva ne
pozebe.
Na raz
valinah novina
oživi.
Nagnito drevo samo
pade.
Rastlina
zasnuje
in
nastavi
popke, potem
zaspi.
Č
e
odbor
ugotovi,
da je rokopis
nečitljiv, ga
zavrne.
Gornji stavki izražajo splošne resnice, pregovore, reke, predpise,
pravila, ugotovitve, ki se opirajo na izkustvo (empirijo). Dovršni
238
