zardela je. Izgovarja se s slabim, neizrazitim polglas
nikom pred r. Pravilno ga govore na vzhodnem š ta
jerskem. Pomni, da nimamo zlogotvornega r v bese
dah: germanski, merjasec, cerkovnik, verjeti, žerja
vica, štajerski, martinček, Martin!
3. M e h k e g a r nimamo; v jotiranih oblikah je
razpadel v dva samostojna glasova,
v r
in
j
: govorjen,
morje.
III.
Glasovi n.
Slovenščina pozna četvoren n:
mehkega, mehkonebnega, srednjega in zlogotvornega.
1. S r e d n j i n se izgovarja povsod, k jer ga pi
šemo, razen pred
k
in
g:
naš, nebo, nikoli, znan, za
man.
2. M e h k i n je po izreki enoten glas, a ker ni
mamo zanj posebnega znaka, ga pišemo z n j: njiva,
vonjati, manjkati, konj, zvonjenje, življenjski, predenj
(toda: rajnki, rajni, okrajni, sk rajn i).
Pomni, da v nekaterih primerih skupina n j ne iz
raža mehkega nj, ampak da obsega dva samostojna
glasova n in j, ki se izrekata vsak zase; včasih sto
jita celo v dveh zlogih, zlasti v končnicah: z dlanjo,
s stranjo, tržanje, Ločanje, petelinji (to rej: dlan-jo).
3. M e h k o n e b n i n stoji samo pred
k
in
g,
a
ne kot samostojen glas, temveč le kot odtenek sred
njega n : angel, ciganka, u ganka, opanke, grenka,
znanka, Peking.
4. Z l o g o t v o r n i n stoji v besedah: drn in
strn, trn, srn, zrn, trnka, črnca, zoprn, črn, brezpo
seln, klavrn, zanikrn. Poznamo tudi zlogotvorni m:
grmka, strmca, trm . Oba se izrekata podobno kot
zlogotvorna r in l.
IV.
Črka v
se bere na trojen način:
1. U s t n i č n o - z o b n i v stoji pred samoglas
niki, pred korenskim r in pred končnico -
je, -jo
: vesel,
vino, voda, svet, zvit, praviti, vrag, vreme, črvje, s
krvjo. Pravilno ga govore v vzhodnih pokrajinah.
