oglasil pri meni, ako bo utegnil
. Izogiblji se rabe ne
potrebnih abstraktn ih imen:
Vsi napori prizadevanja
uprave gredo za ugotovitvijo vzrokov, zakaj zadruga
propada
.
IV.
Jedrnatost.
Z malo besedami veliko povej!
Izogiblji se vsega, kar ni v zvezi z namenom spisa in
kar ubija zanimanje! Vsaka beseda mora vzbuditi v
duši posebno predstavo, zato ne sme biti v stavku
nobena beseda odveč, pa tudi ne premalo, ne smejo
se ponavljati iste besede in v rstiti isti pojmi. Raz
vlečen slog povzročajo: tavtologija, pleonazem, razno
ponavljanje in mašila. Slog se razblini, če manjšalnim
izrazom pristavljamo
majhen
, večalnim pa
v e lik
:
majhna
hišica,
malo
pobliže poglejmo;
velikanski
orjak.
Slog razblinjajo s i n o n i m i , ker z naslednjo be
sedo zabrišejo vtis prejšnje. Pogosto se rabijo zlasti
v zvezi s tujkam i in izposojenkami: podal je
natančno
in
precizno
izjavo, njena zunanjost je
interesantna
in
zanimiva.
Sinonime smemo rabiti le zato, da se iz
ognemo ponavljanju iste besede v kratkem presledku,
s čimer dosežemo mnogovrstnost v izrazu.
Lepi so ljudski sinonimi, v katerih se oba izraza
čutita kot enota, ki daje tako krepkejši glasovni uči
nek: brez
konca
in
kraja
, ni
duha
ne
sluha
.
Besede se smejo ponavljati, kadar so vsebinsko
značilne. Župančič izraža z besedami:
Slap pada
,
pada
,
pada
, občutje padanja vode ob slapu Savice; s sku
pinami besed:
Od štirih do ene
,
od štirih do ene
. . .
pol treh, pol treh,
pa enakomerno vrtenje koles, pu
hanje mehov in delo žebljarjev, ki jih u tru ja do oto
pelosti.
Ne vpletaj v govor preveč pregovorov in citatov,
ne piši nepotrebnih in praznih besed, mašil (tako re
koč, kakor znano, oziroma, sploh, p a č ); neumestni so
izrazi osebne nečimrnosti (po mojem mnenju, kakor
sem že rekel, ne morem si kaj, da ne b i . . . , pa sem
139
