Izraz mora točno označevati predmet ali pojem.
P ri rabi sinonimov (soznačnic) pazi na njihove po
menske odtenke: krasen, lep, diven; grd, oduren,
zoprn; usmrtiti, ubiti, umoriti, zadaviti, pobiti. Pazi:
duševna
bolest
— telesna
bolečina
(občutek boli) —
bolezen
(stanje) —
bol
(
glavobol
); operacija je bila
zaman
, a ne
zastonj.
Paziti je na skladnost pridevnika in glagola s
samostalnikom te r stavčnih delov med seboj.
Jezik mora biti gladek. Trd in grdoglasen je jezik,
kadar se nakopiči na eno mesto več soglasnikov ali
samoglasnikov: daj
grozd
s tricu, sluga
ga gazi.
III.
Jasnost izraza.
Da bo spis čitatelju lahko in
hitro razumljiv, je potrebno, da ima pisatelj pred se
boj jasno podobo in da vsako predstavo jasno izrazi.
Zato je treba izražati misli pregledno, v naravnem
besednem redu in pravilni zvezi med seboj. Ne tvori
predolgih in težko razumljivih stavkov! Razvrsti jih
v odstavke po skupinah, kakor to zahteva vsebina!
Posamezne besede v stavku si ne smejo nasprotovati,
ogiblji se dvoumnih besed (amfibolije) in ne zaidi v
izrazno pomanjkljivost, kakor je z e v g m a . Ta na
stane, če se en povedek nanaša na več neistovrstnih
dejanj ali predmetov (Gledamo, kaj
jedo
in kaj se
razgovarjajo.
Jeli smo
pečenko
in
pivo.).
Prevelika
zbitost povzroča tudi nejasnosti: Neuspeh v šoli po
vzročajo
učne knjige
(pomanjkanje
učnih knjig). P a
te r je govoril celo uro o postu in molitvi
iz dna duše.
Slog mora biti tudi lahek, da čitatelj zvezo besed
in stavkov z lahkoto dojame. Težak je slog, kadar se
v rste besede iste slovnične kategorije druga za d rugo :
Prečital sem začetek
drugega poglavja prve knjige
zgodovine nemške književnosti srednjega veka.
Našel
sem ključ
od omare na klopi pred vrati pri sosedovem
vrtu.
Nejasnost povzroča tudi sekanje stavkov:
Pisal je,
da se bo, ako pojde v Italijo, kamor ga močno vleče,
138
