sklonu. P ri pregibanju jemljemo za podlago prvi sklon ali pa ro
dilniško osnovo in potem z domačimi obrazili izpeljujemo druge
sklone in pridevnik, ne glede na oblike v izvirnih jezikih.
Pomni. Pišemo in sklanjamo- torej:
P jotr Pjotra Pjotrov,
čeprav
Rusi zaradi preskoka poudarka izgovarjajo
p jotr p itra pitrov.
Tako
pišemo tudi
L jov L jova L jovov
namesto
L jov L va L vo v
, kadar ne pi
šemo podomačene oblike:
L ev Leva Levov.
Imena iz modernih jezikov.
— 1. Imena na soglasnik sklanjamo
kakor domača:
Gogolj -a -ev, Tolstoj -a -ev, Svatopluk -a
-
ov,
Karadžić -a -ev,
(poljski)
Piotr
-a
-ov, Petr -a -ov, Lessing -a -ov,
Noah -a -ov, Nkrumah -a -ov, Sibelius -a
-
ov, Laskaris -a -ov.
2. P ri imenih na
-r
ločimo tri skupine:
a)
Luter Lutra, Weber Webra, Gloucester Gloucestra, Dnester
Dnestra, Piter Pitra;
b)
Tver Tvera, Hvar Hvara, Kazimir Kazimira, Bahr Bahra,
Saint-Victor Saint-Victora, De Boor De Boora;
c)
Igor Igorja, Fjodor Fjodorja, Kollar Kollarja, Vardar Var
darja, Wagner Wagnerja, Pasteur Pasteurja, Bojer Bojerja, Cavour
Cavourja, Saphir Saphirja.
Pomni. Francoska imena na govorjeni končni
-r
navadno sklanjamo
brez podaljšane osnove:
Flaubert Flauberta [flober flobera], Bernard
Bernarda [bernar bernara], Thiers Thiersa [tjer tjera], Cherbourg Cher-
bourga [šerbu r šerbu ra].
Imena na nemi
-r
gredo v govoru po zgledih
na samoglasnik:
Chenier Cheniera [šenje šenjeja].
3. Imen na
-ov/-ev
ne občutimo pridevniško, zato jih sklanjamo
kakor samostalnike:
Čehov Čehova s Čehovom (°s Čehovim), Afa-
nasjev Afanasjeva z Afanasjevom, Burow Burowa, Gutzkow Gutz-
kowa;
vendar ta imena zaradi blagoglasja navadno nimajo svojil
nega pridevnika na
-ov,
nadomeščamo ga z rodilnikom:
Čehovove
drame → drame Čehova (°Čehovlje, °Čehove, °Čehovljeve drame).
4. P ri imenih na soglasnik, k jer se razhajata pisna in izgovorna
oblika, pritikamo slovenska obrazila v pisavi, kakor jih zahteva
tuja pisna oblika imena, izgovarjamo jih pa tako, kakor zahteva
glasovna zveza:
Descartes Descartesa [dekart dekarta], Dumas Du-
masa [dum a dum aja], Faguet Fagueta [fage fageja], Flaubert Flau
berta [flober flobera], Chenier Cheniera [šenje šenjeja], Malraux
Malrauxa [malro -ja].
5. Imena na nepoudarjeni
-o
sklanjamo brez podaljšane osnove:
Tasso Tassa Tassov, Palermo -a, Ebro -a, Unamuno -a -ov, Santiago
73
