ščine in pišemo
Džebel, Džidda, Kolombo, B ejru t
,
Džakarta, Cejlon,
Čang,
Sečuan, Šantung
(namesto
D jebel, Djidda, Colombo, Beyrut,
Jakarta, Ceylon, Chang, Setchouan, Shantung).
P ri arabščina podvojene soglasnike ohranjamo, ne označujemo
pa posebej tako imenovanih emfatičnih soglasnikov, zato pišemo
Akaba, Irak, Faruk, Istiklal, Kairo
(le v strogo znanstvenem zapisu
tudi
Aqaba, Iraq, Faruq, Istiqlal, Qahira).
P ri indijskih imenih je
h
znamenje podaljšanja samoglasnika
ali pa rahlega pridiha, zato ga ohranjamo tudi v pisavi:
Nehru,
Delhi, Brahmaputra
.
P r e g i b a n j e
Ker tud i tu ja lastna imena pregibljemo in izpeljujemo iz njih
pridevnike, jih zlasti v končnicah le približujemo izvirnemu izgo
voru. Tako na prim er nepoudarjeno angleško končnico -on govorimo
s čistim o:
Johnson [džonson],
ne s polglasnikom, da nam je lahko
za izhodišče pri pregibanju:
Johnsona [džonsona], Johnsonov [džon-
sonou].
Tudi francoska imena na nosniški samoglasnik približujemo
domači izreki:
Rostand -a
-
ov [rostan -a -ou].
Ravno tako tudi ne
upoštevamo ruskega akanja:
Boris [boris], Onjegin [onjegin].
Podomačena imena
Bolj ko je ime v splošni rabi, bolj je podomačeno, tako v pisavi
kakor v izgovoru. Samo v domači, dostikrat prevedeni obliki pi
šemo:
a) imena držav, pokrajin in otokov:
Anglija, Rusija, Nemčija,
Češka, Poljska, Švica, Cejlon, Kongo, Egipt, Alzacija, Burgundija,
Nova Zelandija, Nova Fundlandija, Ciper, Filipini, Kikladi;
b) imena prebivalcev:
Francozi, Estonci, Baski, Angleži, Španci,
Madžari, Hotentoti, Bušmani, Culukafri, Buri, Italijani, Grki, Turki,
Berlinčani, Parižani, Rimljani, Napolitanci, Benečani;
c) občne pojme v sestavljenih zemljepisnih imenih:
Beringovo
morje, Ženevsko jezero, Bengalski zaliv, Kapverdski otoki, Sueški
prekop, Tevtoburški les, Libijska puščava, Rokavski preliv, Otrant
-
ska vrata, Mesinska ožina;
č) imena nekaterih vladarjev:
Kristijan, Viljem, Elizabeta, Ka
tarina;
po navadi slovenimo tudi vladarske vzdevke in prilagajamo
imena vladarskih rodov:
Henrik Pomorščak, Aleksander Veliki,
Ivan Grozni, Anžujci
ali
Anžuvinci, Burboni
in
Burbonci, Habsbur
žani, Stuartovci;
70
