oblikah pa ju zamenjuje
av
in
ev: Plautus, Teukrus,
vendar
Aure-
lius
in
Avrelij, Eutropius
in
Evtropij.
č) Podvojene soglasnike pišemo z enojnimi:
Dolabella = Dola-
bela, Commodus = Komodus, Mamurra = Mamura, Crassus =
Krasus.
2. Hrvaški ć in đ ohranjamo:
Boranić, Đakovo
(tudi
Djakovo
).
3. P ri češčini in slovaščini ohranjamo diakritična znamenja, ker
na vokalih označujejo dolžine
(a e i);
resica ob
t’ d’
pomeni meh
čanje; lahko jo izpisujemo tudi z
j: Kat’ a
ali
Katja.
Pišemo tudi
e, n,
r
in
u
:
Marian ske L azne, Nemcova, Plzen , Jiri, Dvorak,
Kro
-
m eriž, Mustek, Dvur.
Šele če ne gre drugače, opuščamo diakritična
znamenja in pišemo:
Marianske Lažne, Nemcova, Plzen(j), Jirži,
Dvoržak, Kromeriž, Mustek, Dvur.
Za
b p d t m v f
včasih e razve
zujemo v
je: Budejovice
ali
Budjejovice
. (Poudarek je zmeraj na
prvem zlogu.)
4. Če poljskih imen ne moremo pisati v izvirni obliki:
Dabrow-
ska, Debicki, Osw iecim,
Lodž, Z eromski, Zamosć, Wroclaw, Poznan,
Gdansk,
se približujemo izgovoru in pišemo:
Dombrow ska, Dem-
bicki, Osw iencim, Lodz
ali
Lodž, Ž eromski, Zamošč, Wroclaw,
Poznanj
,
Gdansk.
(Diakritična znamenja nad vokali govorijo o kva
liteti vokala; poudarjen je zmeraj predzadnji zlog.)
5. P ri lužiški srbščini, zlasti dolnji, imajo številni soglasniki
znamenja mehčanja: pri prepisu lahko znamenja izpuščamo (razen
pri končnem
n,
tega po navadi izpisujemo z
nj): Slomen
ali
Slomenj.
6. Italijanski, nizozemski in angleški črkopis ves ohranjamo
v izvirniku; nemški
ß
v sili lahko pišemo tudi z dvema
s: Gauß
ali
Gauss.
7. Francoska diakritična znamenja ohranjamo, ker bistveno
vplivajo na izreko:
e tienne, Heloïse, Barreme, R iviere.
Če nimamo
c
,
ga nadomeščamo s c:
Academie francaise
ali
Academie francaise.
8. Če nimamo španskega
n : Espana, Ibanez, Zuniga, n uble,
ga
bodisi izpisujemo z
nj
ali pa opuščamo mehčanje:
Espanja, Ibanjez
ali
Ibanez, Zunjiga
ali
Z uniga, Njuble.
9. P ri portugalskih in brazilskih
c, a
in õ bodisi izpuščamo
diakritična znamenja:
Eca de Queiroz, Braganca, S ao Paulo, Ma-
ranhao
ali
Eca de Queiroz, Braganca, Sao Paulo
,
Maranhao,
ali pa
se približujemo izgovoru:
Camões [kamoinš]
ali
Camoens, Guima-
raes [gimarainš]
ali
Guimaraens.
10. Vsa tri nenavadna znamenja v romunskem alfabetu (a, s in
t) p ri prepisu približujemo izgovoru:
Bacau
ali
Bacau, Brasov
ali
Brašov, Ploesti
ali
Ploešti, Bistrita
ali
Bistrica, Galati
ali
Galaci.
66
