Slovenska slovnica 1964 - page 59

prvotne osnove; zato pri enakem imenu tu zmaga prva, tam druga.
Tako si moremo razlagati različne oblike od enakih imen po raz­
ličnih krajih.
Pripona -ski se s končnimi glasovi osnove veže takole:
1. Nespremenjena ostane:
a) v zvezi z zvočniki r , l/lj, m, n/nj, v, j: Šenčur — šenčurski,
Mura — murski; Horjul — horjulski, L jubelj — ljubeljski, Polje
— poljski; Fram — framski, Piran — piranski, Kranj — kranjski,
Savinja — savinjski; Sava — savski, Triglav — triglavski, Kal —
kalski; P tuj — p tu jsk i ; če pride zvočnik med dva soglasnika, oživi
samoglasni element a pred njim; tega pišemo z e, razen pred r:
Sotla — sotelski, Uršlja gora — uršeljski, Dravlje — draveljski;
Videm Vidma — videmski, Šmartno — šmartenski, Prečna — pre­
čenski; Slivno — slivenski, Zabrekve — zabrekevski; vendar: Koper
— koprski, Grm — grmski, K rn — krnski;
b) v zvezi z ustničniki b p f: Hrib — hribski, Podlipa — pod-
lipski, Marof — marofski.
2. Z drugimi soglasniki se spaja v -ški (narečno na vzhodu -čki ):
a) č, ž, š: Vič — viški, Soča — soški, Adlešiči — adlešiški, Rače
— raški; Čatež — čateški, Lož — loški; Dražgoše — dražgoški,
Letuš — letuški; Ormož — ormoški; M iklavž — m iklavški;
b) k, g, h: Izlake — izlaški, Prosek — proseški, Trstenik —
trsteniški, Loka — loški; Breg — breški , Draga — draški, Log —
loški, Zapoge — zapoški; Črni vrh — čmovrški, Suha — suški, Sv.
Urh — Šenturška gora;
c) c, z, s: Brežice — brežiški, Gorica — goriški, Selca — selški,
Celovec — celovški; Koseze — koseški, Zaplaz — zaplaški; Kras
— kraški, Nanos — nanoški; Ambrus — ambruski;
č) t: Blato — blaški, Čret — čreški, Pšata — pšaški, Razdrto
— razdrški, Novo mesto — novomeški, Sobota — soboški, Šmarjeta
— šmarješki.
3. d + -ski se ni razvil enotno; včasih se je razvil v -jski,
včasih pa v -ški: Grad — grajski, vendar tudi: Grad — graški
(Bled), Bežigrad — Bežigrajski, Brod — Brojski, Bled — blejski,
Hudo — hujski in huški, Zavod — zavojski (Muljava), Medvode —
medvoški, Pogled — pogleški; Brdo — brški; Kobarid — kobariški,
Gozd — goški.
Pomni 1. Narečne oblike adlešički, ločki, rački , sobočki se glase
v splošni knjižni rabi adlešiški, loški, raški , soboški, vendar Goričko
(v P rekm urju)
59