Trebelno s ~ega na ~em ; Šmartno iz ~ega v ~em ;
največ omaho
vanja je pri imenih na -je; nekatere končnice so pridevniške:
Trebnje iz ~ega v ~ em ,
druge so izraz skupnih imen (kolektiv):
Trnje iz ~ a v ~ u , Preserje iz ~ a v ~u ;
tre tje so množinske:
Do-
brunje v ~ah, Trbovlje iz ~ v e lj v ~ah.
Ponekod raba omahuje
med pridevniško in samostalniško obliko celo pri istem imenu, npr.
na Teznu
ali
na Teznem , z Vršna, na Vršnem
ipd.
3. Pogostna množinska imena na -ci na vzhodnem ozemlju in
v Beli krajin i imajo doma rod. mn. na -ec:
Beltinci iz Beltinec,
Bratonci iz ~ec, Ivanjkovci iz ~ec, Bojanci iz ~ ec v ~ ih ; Radenci
iz Radinec.
To posebnost smemo pisati tudi v knjižnem jeziku, če
jo dobro poznamo; splošno pa taka imena sklanjamo kakor druge
samostalnike m mn.:
Beltinci iz ~ e v , iz Bratoncev, iz Ivanjkovcev,
iz Bojancev, iz Radencev.
4. Imena s pridevniškim prilastkom sklanjamo v vseh delih:
Novo mesto, iz Novega mesta; Kamniška Bistrica, v Kamniški B i
strici; Višnja gora, za Višnjo goro.
Če sta besedi strnjeni v enoten
izraz, se sklanja seveda le celota:
Globodol iz ~ a v ~ u , Suhadole
v ~ah, Goropeke v ~ah.
Pomni.
Če je pridevniški prilastek okamenel, se ne sklanja:
Ruperč
vrh, na Ruperč vrh u
. Ponekod raba omahuje:
Slovenj Gradec,
iz
Slo-
venjega Gradca
in
iz
S lovenj Gradca.
5. Ponekod se v k raju predlog loči od imena in uporablja kot
pravi predlog:
grem pred Dvor, sem bil pred Dvorom, grem izpred
Dvora
; v knjižnem jeziku se ime glasi
Preddvor
in se je predlog
strnil z imenom kot njegov sestavni del; zato ga tako uporabljamo
tudi v vseh drugih sklonih:
grem v Preddvor, je v Preddvoru, gre
iz Preddvora;
tako:
Podpeč v Podpeči iz Podpeči, Podlipa v Podlipi
iz Podlipe.
6. Predlogi na vprašanja
kam? kje? od kod?
so si med seboj
v stalnem razmerju:
v
—
v
—
iz, na
—
na
—
z/s, k
—
pri
— od.
Dosti določno lahko opredelimo rabo le za zadnjo trojico; ta se upo
rablja, kadar v krajevnem imenu živo čutimo osebno ime, npr.
grem k Lenartu
—
sem bil pri Lenartu
—
grem od Lenarta; k Caj
narjem
—
pri Cajnarjih
—
od Cajnarjev;
tako redno pri imenih
s prilastkom
sveti (Sv.),
ne pa pri
Šent-: k Sv. Ivanu (pri Trstu)
— pri
Sv. Ivanu
— od
Sv. Ivana;
vendar:
v Štivan
—
v Štivanu
—
iz Štivana; k Sv. Jakobu (ob Savi)
—
pri Sv. Jakobu
—
od Sv.
Jakoba
; vendar:
v Šentjakob (v Rožu)
—
v Šenatjakobu
—
iz Šen t
jakoba.
Veliko manj je določena uporaba predlogov
v /iz
in
na/z(s);
56
