Priimki na
-ski, -ški, -čki
se sklanjajo pridevniško:
Koseski
Koseskega, Griški Griškega, Rački Račkega
. Svojilnega pridevnika
nimajo, torej:
povesti Podlimbarskega, pridige Svetokriškega.
Imena za ženske. — 1. Rojstna imena in priimki na
-a
se skla
njajo kakor občna imena:
Ivana Kobilica Ivane Kobilice, Marije
Š tupice, Reze Ovce, Marije Andrejke.
2. Če se priimek ob rojstnem imenu končuje drugače kakor na
-a,
tedaj v odvisnih sklonih ostane nespremenjen in sklanjamo le
ime:
Julija Primic, Julije Primic, obisk pri Ilki Vašte, berem Zofko
Kveder, Pavlino Pajk
ali pa:
Julije Primčeve, Ilki Vaštetovi, Zofko
Kvedrovo, Pavlino Pajkovo.
3. Priimek brez imena po navadi že v imenovalniku zaradi
jasnosti podaljšujemo z obrazilom -
oval-eva: Danilova, Bulovčeva,
Trdinova
; v odvisnih sklonih pa to obliko moramo uporabljati:
zapuščina Bulovčeve, smrt Černejeve.
Pridevniki iz imen
Svojilni pridevniki iz rojstnih imen in priimkov se delajo za
moške izključno s pripono -
ov/-ev: Petrov -a -o, Blažev
,
Pregljev,
Premrlov, Detelov, Zverov, Lukov, Ovčev, Nočev.
Ženska rojstna im ena na
-a
im ajo redno pridevniško pripono
-in: Ivankin, Nežin
;
pri priimkih moremo delati neposredno pri
devn ik na
-in
le od takih, ki se končujejo na
-a: Kobilčin, Trdinin,
pri drugih uporabljamo rodilnik:
pesmi Jerajeve, smrt Novyjeve,
spisi Kvedrove.
Kadar uporabljamo ime in priimek, ne delamo svojilnega p ri
devnika, marveč postavljamo oboje v rodilnik:
dela Ivana Tavčarja,
pesmi Otona Župančiča, spomenik Ivana Cankarja (°Ivan Cankar
jev), ulica Janeza Trdine
ali
Trdinova ulica (°Janez Trdinova).
Pomni.
Oblike pogovornega jezika, kakor
mojster Plečnikova šola
,
v knjižnem jeziku niso dovoljene.
Imena za prebivalce
Imena za prebivalce delamo iz imen naselij, pokrajin, dežel,
držav in narodov. Najpogostnejše so tele pripone:
1.
-əc-, -ka, -ica: Slovenec, Slovenka, Slovenci, Slovenke,
Štajerec, Bohinjka, Vipavci, Blejke, Korošica
,
Kranjice
;
64
