venskih goricah) poleg etimološke
Prelec
ali
Prelc,
čeprav so vse
iz iste oblike
preləc
. Zatorej lastnim imenom ne iščemo skupne
pravopisne oblike, marveč jih sprejemamo v njihovih posamezno
razločenih oblikah, kakor so se uveljavile (v uradu, knjigi, splošni
rabi). Za priimke je odločilna matična knjiga, za imena naselij in
upravnih enot določba upravnih oblasti, za bolj znana imena gora
in voda pa splošna raba v knjigi in govoru.
Lastna imena vseh vrst so samostalniki in ločimo tudi pri njih
spol, število, sklon in sklanjatev. P ri uporabi lastnih imen v knjiž
nem jeziku je treba imeti pred očmi dve načeli, ki včasih vodita
do različnih oblik:
1. sprejeti je treba krajevno ali uradno določeno obliko; te ne
smemo spremeniti tako, da bi je v k ra ju samem ne razumeli: npr.
Voje (°Loge), Prisank (°Prisojnik);
2. knjižni jezik ima pravico, da lastna imena sklanja in izpe
ljuje po splošnih slovničnih pravilih, čeprav včasih razvije s tem
drugačne oblike, kakor se govore in uporabljajo v k ra ju samem.
Pogosto so v k ra ju samem pri veččlenskih imenih pridevniki izpe
ljani le iz enega dela:
Škofja Loka
—
loški
—
Ločani,
za vse slo
vensko območje pa sta izpeljani imeni premalo določeni, saj se
lahko nanašata na več drugih
L o k
; zato je za knjižno rabo up ra
vičena tud i redna slovniška oblika
škofjeloški, Škofjeločani.
V
Kamni gorici
so prebivalci
Kamničani;
to na splošno velja za
prebivalce mesta
Kamnika;
zato je upravičena tudi oblika
Kamno-
goričani.
Po istem načelu tudi
višnjegorski
in
Višnjegorci
proti do
mačemu
Višnjani, višenjski
ali
višnjanski.
Podobno
Gornji grad
—
Gorogranci, gorogranski; Polhov Gradec
—
Pograjci, pograjski;
v knjižnem jeziku pa
gornjegrajski, polhograjski, Gornjegrajci, Pol-
hograjci.
Kdor domačo obliko pozna, jo seveda lahko uporablja
tudi v knjižnem jeziku, če je jasno, kam se nanaša.
Z e m l j e p i s n a i m e n a
Imena naselij
Imena naselij so najpogostnejša, saj jih uporabljamo v javni
upravi in prometu vseh vrst. Ker se po n jih ugotavlja istovestnost
ljudi, je v pisavi in rabi potrebna stalnost in enotnost. Zato velja
za uradno ime vsakokratni zapis p ri upravni oblasti; čeprav ta
kdaj pa kdaj ne ustreza obliki in rabi v k ra ju samem, ga je treba
upoštevati, dokler se uradno ne popravi.
54
