žer, pogrebni zavod Ž ale.
Vrstno določilo se piše v tekočem besedilu
z malo začetnico tudi, če v naslovu ni posebnega imena, temveč ga
nadomestuje ime kraja, k jer je sedež podjetja:
tobačna tovarna
L jubljana, železarna Ravne
,
rudnik rjavega premoga Zagorje, obno
vitvena zadruga Dražgoše, gozdno gospodarstvo Postojna
.
Da se izognemo dvoumnosti, pišemo:
rekonstrukcija mestnega
vodovoda (= ocevja) v L jubljani,
pa:
reorganizacija Mestnega vo
dovoda (= podjetja) v Ljubljani.
Včasih zahteva zveza v stavku
veliko začetnico, npr.:
Ponudbe pošljite na (naslov) Gradbeno pod
jetje Slovenija ceste v L jubljani
.
Pomni
1. Imena za oblastvene in upravne organe, šole, inštitute,
sem inarje, laboratorije, učne predmete, domove, internate, zdravstvene
ustanove, praznične dneve, zgodovinske dogodke, vojaške enote, zakone,
uredbe, odločbe, pravilnike, navodila, odlikovanja ipd. so v rstn a imena
in se zanje priporoča pisava z malo začetnico:
državni sekretariat za
pravosodno upravo, svet za šolstvo, tajništvo za notranje zadeve, zvezni
zbor, republiška volilna komisija, obrtna zbornica; ekonom ska srednja
šola v L jubljani, vajenska šola ko vinske stroke, gimnazija Vič, filozofska
fa ku lteta univerze v L jubljani, rudarski in štitu t na odseku za rudarstvo,
laboratorij za m ehaniko tal, knjižnica inštituta za tehnično fiziko, asi
sten t za predm et ekonom ika in organizacija podjetij, seja univerzitetne
uprave, rektorat univerze v Zagrebu; internat tehniške srednje šole
v L jubljani, dom gostinskega šolskega centra, ambulanta zdravstvenega
doma Ljubljana-C enter, šolska poliklinika v Mariboru
,
splošna bolniš
nica v Novem mestu, centralna lekarna v Ljubljani; praznik dela, dan
mladosti, teden tehnike, oktobrska revolucija, ja ltski sporazum, renska
zveza, sveta aliansa; beneška četa, pohorski bataljon; zakon o poko j
n inskem zavarovanju, uredba o ustanovitvi zvezne kom isije za telesno
kulturo, odlok o stopnjah dohodnine, red dela, partizanska spomenica.
2. Imena podjetij, kako r
Pod lipo, Pri slepem Janezu,
in ulic, kakor
Na klancu, Za gradom,
so v bistvu krajevna imena.
Raba domačih lastnih imen
Zaradi bistvene povezanosti z določenimi osebami in stvarm i
so lastna imena tud i oblikovno pogosto zelo samosvoja, prikrojena
po krajevnih jezikovnih posebnostih, političnozgodovinskih in druž
benih okoliščinah, pa tudi po osebnem okusu. Zapisana so ali čisto
po krajevnem izgovoru (fonetično), npr.
S ejanci (pri Ormožu),
ali
vsaj deloma po izgovoru, npr.
S evnica (ob Savi),
ali pa etimološko,
npr.
S elnica;
to izgovarjajo domačini ob Savi
seunca
, ob Muri pa
seanca,
čeprav so vsa imena iz iste osnove
seln-.
Podobno je s pri
imki; tako imamo fonetično pisavo
Prevc
(Gorenjsko),
Preac
(v Slo
53
