Slovenska slovnica 1964 - page 60

2. Odkar se je od kraja tega stoletja začela uveljavljati pisava takih
pridevnikov na - tski in -dski, npr. bratski, hrvatski, gradski, brodski,
srečujemo tudi (zlasti po uradih) pisavo: lenartski, blatski, pšatski ipd.;
to je v nekaterih primerih povsem nemogoče, npr. razdrtski. Zato smemo
take oblike imeti samo- za pomoč v sili, če se o resničnem pridevniku ne
moremo poučiti.
4. Težnjo po zakonitem glasoslovnem sprem injanju pa ovira
druga, ki bi rada ohranila v osnovi prvotne glasove, zlasti pri
k ratk ih imenih, saj sicer nekateri pridevniki skoraj niso uporabni,
ker služijo več osnovam, npr. loški k imenom: Loka, Log, Lož, Loče
ipd. Za razvidnost osnov si jezik pomaga z vtikanjem novih pri­
pon, zlasti -ov- in -ən- med osnovo in pripono -ski; zato imamo
poleg koški iz Kot tudi kotenski, poleg podloški iz Podlog tudi
podlogovski; tako še blatenski, vrhovski ipd. Včasih si jezik pomaga
tudi tako, da pridevnik na -ski izvaja iz prebivalskega imena ali
iz njegove osnove: Ig — Ižanci — ižanski, Rovte — Rovtar — rov­
tarski, Podlog — Podlogar — podlogarski.
5. P red - ski imena pogosto odpahujejo nekatere pripone:
a) -ec!-d, kadar zaznamuje prebivalce (osebo); npr. imena na
-ci: beltinski , bojanski, radenski ipd.; tako tudi pri majhnih naseljih,
ki so dobila ime po posamezni osebi: Trnovec — trnovski; kjer
osebne zveze ne čutijo, trnovški ; tako tudi tam, kjer -əc ni pomenil
osebe: Celovec — celovški, Bovec — bovški, Homec — homški, Go­
lovec — golovški;
b) -ija pri imenih dežel: Slovenija — slovenski, Makedonija
— makedonski, Grčija — grški, Španija — španski, Nemčija —
nemški;
c) -je kot pripona zbirnih imen redno odpada; Brezje ima po
različnih k rajih pridevnike breški, brezovski, brezenski, brezarski,
brezjanski, samo brezijski nikjer; Javorje — javorski, Hrastje —
hraški, hrastovski, hrastenski; Kočevje — kočevski, Dutovlje —
dutovski;
č) -ek pogosto odpada: Olševek — olševski, Orehek — oreški
ali orehovski, Rakek — rakovski;
d) imena, ki so že sama narejena s pripono -ski, imajo pridev­
nik na -ski, včasih pa tudi na -ški: Gabrsko — gabrski ali gabrški,
Jezersko — jezerski, Pragersko — pragerski, Vransko — vranski;
e) nekatere oblike so nastale po odpahnitvi pripon, kakor:
-nik: Sm lednik — smlejski ali sm leski, Rakovnik — rakovski,
za knjižni jezik seveda tudi smledniški in rakovniški;
60