uradno uvedli šele pred dobrimi 200 leti, prej so jih zasebno vodili
cerkveni uradi. Zaradi jezikovne neurejenosti, neizšolanosti zapiso
valcev in pogostnih tu jih vplivov so imena in priimki po različnih
krajih in v različnih časih na slovenskem ozemlju zapisani dokaj
nedosledno in pomanjkljivo.
V pravopisnem in pravorečnem pogledu moramo priimke spre
jeti take, kakor so nam sporočeni iz prejšnjih časov; v njih odseva
pravopis različnih dob in ljudi:
Tkalec, Tkavec, Tekavec, Kavec,
Kavc, Kalec
ipd.;
Hervat, Hrovat, Horvat, Hrvat, Crobath; Premrl
,
Premerl, Premru, Premrov; Kastelic, Kastelec, Kastelc, Kostevc
ipd.
P riimki so samostalniki moškega spola ne glede na pomen in
spol, ki ga ima morda ravno tako občno ime:
Ovca, Sonce, Trdina.
Danes v imenovalniku uporabljamo iste oblike priimkov za moške
in ženske, pregibljemo in vežemo jih pa drugače. Zato moramo
obravnavati vsake zase. O spolu priimkov torej ne odločata njih
oblika in pomen, marveč nosilec, ali je moški ali ženska. To pa
vpliva na sklanjatev nekaterih priimkov.
3. Za določanje oseb uporabljamo ime in priimek; ime pišemo
redno pred priimkom:
Janez Kovač, Marija Lončar,
samo v abeced
nih seznamih pride priimek na prvo mesto.
P ri moških imenih sklanjamo oba dela:
potrdilo za Janeza
Kovača (°za Janeza Kovač, °za Kovač Janeza).
Če iz drugih sklonov
ni razvidna oblika v imenovalniku, jo v uradnih spisih pristavljamo
v oklepaju:
v zadevi Martina K avca (Kavec).
Pomni.
Oblike kakor
D ebevka
,
Ovnovka, Mahnečka, Poznela, Sm re-
karica
uradno niso več v rabi.
Imena za moške.
— 1. Imena in priimki na soglasnik se vsi
sklanjajo kot samostalniki moškega spola; tako tud i tedaj, če se
ime kot občno ime sklanja po ženski sklanjatvi na soglasnik:
Noč
Noča Noču Noča pri Noču z Nočem, Miš Miša, Misel Misla
ipd.;
priimki, ki kot občna imena delajo rod. na
-u
in mn. na
-ovi,
ne
dobivajo nikoli teh končnic:
Grad Grada, vsi Gradi so se zbrali,
Duh
-a -i, Klas
-a
-i
ipd.
2. Imena in priimke za moške, ki se končujejo na
-a,
skanjamo
bodisi po moški ali po ženski sklanjatvi, kakor je prišlo v rabo:
Miha -a ali -e; tako:
Jaka, Matija, Luka, Legiša, Golja, Godina,
Rustja, Bratina, Ovca, Muha, Suša
ipd.
3. Imena na
-e:
a) če je končni -e k ratko poudarjen, sklanjamo zmeraj s po
daljšamo osnovo -et-:
France Franceta Francetov, Čude Čudeta
Čudetov, Cigale Cigaleta Cigaletov
;
62
