2.
-an,
-anka, -ani,
-anke: Celjan, Celjanka, Celjani, Celjanke,
Goričan, Kamničanka, Novomeščani, Ločanke, Mengšan, Dvorjan;
3. -ar, -
arica (-arka), -arji,
-
arice (-arke): Kočevar, Kočevarica,
Kočevarji, Kočevarke, Kropar, Beltinčarji
;
4. sestavljene pripone:
Gradiščanec (Gradišče), Hribovec (Hrib),
Ježenci (Ježica), Ljubljančanke.
TUJA LASTNA IMENA
P i s a v a
Vsak jezik ima v izreki in pisavi posebnosti, ki delajo drugim
večje ali manjše težave. P ri navajanju tu jih tekstov, zlasti še imen,
se zato ravnamo po tehle načelih:
1. Strogo znanstveni zapis največkrat upošteva izvirne pisave
(cirilica, latinica, grške, arabske črke), p ri prepisu pa z vso g ra
fično natančnostjo prenaša črke z vsemi diakritičnim i znamenji.
2. V poljubni rabi:
a) pišemo lahko samo osnovne črke brez diakritičnih znamenj:
Palacky
ali
Palacky;
b) zapis približujemo tujemu izgovoru:
Dabrowska
ali Dom-
browska.
3. P ri prepisu imen upoštevamo tujo rabo v pisavi velikih in
malih začetnic.
Latinica
Latinica ima p ri posameznih narodih razne posebnosti; če le
moremo, jih pri prepisu obdržimo, če ne, se jim poskušamo vsaj
približati.
1. Raba je uzakonila, da latinico pri prepisu latinskih imen
fonetično prilagajamo, čeprav imamo vse njene črke.
a) Črke
ch, ph, q, th, x, y
transkribiram o v
h, f, kv, t, ks, i:
Chiruchus = Hiruhus, Phormio
=
Formio, Quirinus
=
Kvirinus,
Thorius = Torius, Sextilius = Sekstilius, Lycurgus = Likurgus.
b) Črko c pišemo in izgovarjamo kot
k,
pred e in i
(ce, ci)
pa
kot c:
Capua = Kapua, Curculio
=
Kurkulio, Cythera — Kitera;
vendar
Ceres
,
Cicero.
c) Diftonga
ae
in
oe
nadomestuje slovenski c:
L oeelius = Lelius ,
Phoebus = Febus;
diftonga
au
in
eu
ostaneta nespremenjena pri
imenih, ki imajo v nominativu izvirno obrazilo, v poslovenjenih
5 Slovenska slovnica
65
