Velika planina, Kofce
mn. Na vprašanje
kje? kam? od kod?
upo
rabljamo redno predloge
na/z(s): na Triglavu
— s
Triglava, na
Matajurju
—
z Matajurja, na Brani
—
z Brane, na Šmarni gori
—
s Šmarne gore.
2.
Pogorja in gorske enote imajo edninska in množinska imena:
Pohorje s Pohorja na Pohorju
; množinska so npr.:
Alpe v Alpah
iz Alp, Karavanke v Karavankah iz Karavank, Haloze v Halozah
iz Haloz, Gorjanci na Gorjancih z Gorjancev,
vendar tudi
v Gor
jancih iz Gorjancev.
Posamezne pokrajine v pogorjih, visoke planote
ipd. veljajo splošno za »hribe«, zato:
Pokljuka na Pokljuki s Po
kljuke, Jelovica na Jelovici z Jelovice,
čeprav domačini pravijo le
v Jelovici iz Jelovice
,
Voje na Vojah z Voj.
Sestavljena imena so
povečini občna imena s krajevnim pridevnikom in se tako tudi
vežejo:
na Banjški planoti.
3. Prelazi in prevali veljajo za vrhove, zato:
Ljubelj na L ju
belju z Ljubelja, Koren
na
Korenu s Korena, na Kamniškem sedlu.
Vendar:
Vrata v Vratih iz Vrat, V Jermanovih vratih.
Gorske do
line se vežejo s predlogom
v /iz : Trenta v Trenti iz Trente, Krma
v K rm i iz Krme, Vintgar v V intgarju iz Vintgarja.
Imena voda
1. Imena večjih domačih rek in pritokov so domala vsa žen
skega spola:
Sava, Savica, Savinja, Drava, Mura, Soča, Krka, Sora,
Kokra, Bača, Črna, Meža, Pesnica, Ščavnica, Mirna, Kolpa, Lahinja,
Bistrica, Bela, Sotla, Bregana, Božna.
Moškega spola so poleg bolj
znanega
Raka
samo imena manjših voda.
2. Imena za jezera in morja so navadno sestavljena iz občnega
imena in krajevnega določila (pridevnika):
Blejsko jezero, Bohinjsko
jezero, Triglavska jezera, Vrbsko jezero, Osojsko jezero; Jadransko
morje
—
Jadran, Sredozemsko morje, Črno morje.
3. Lego naselij ob rekah zaznamujemo največ s predlogom
ob/na: Zagorje ob Savi, Cerklje ob Krki, Šmartno ob Savi, Šmartno
ob Paki, Šmartno ob Dreti, Rečica na Paki, Kostanjevica na Krki,
Most na Soči.
Pridevniki iz krajevnih imen
Velikanska večina krajevnih imen dela svojilni pridevnik s p ri
pono
-ski -ska -sko;
ta se ob srečanju z nekaterim i glasovi na koncu
osnove spreminja. P ri tem delujeta dve težnji: ena bi rada glasovno
spajanje dosledno uveljavila, druga bi rada ohranila razvidnost
58
