protestant
,
vajevec, čbeličar, m etelkovec, mahničevec, heglovec
.
hitler-
janec, frančiškan, klarisinja, čakavec, kajkavec, ijekavec.
3. K ad ar osebno ime zaznamuje predm et in ne več določene osebe,
postane občno ime in se piše z malo začetnico:
Volta
—
volt, R ontgen
—
rentgen |aparat|
,
Ford
—
ford |avtom obil|, Furlanka
—
furlanka
|sekirica|, Tolm inec
—
tolm inec
|nož|,
liter vipavca, bizeljca, mariborčan
|vlak |
,
ju r |denar|, jurček |goba|, štefan |posoda|, bodeča neža |rastlina|,
nežica |denar|, ka jfež |orodje|.
5. Svojilne pridevnike od osebnih lastnih imen na -
ov -ova
-ovo (-ev -eva -evo)
ali
-in -ina -ino
pišemo z v eliko začetnico:
Vodnikov, Župančičev, Julijin.
Sem gredo tudi samoglasniško rab
ljeni pridevniki:
Jurjevo, Gregorjevo, Silvestrovo
ipd.; vendar pa
svojilne pridevnike v rastlinskih in podobnih imenih pišemo lahko
tudi z malo začetnico:
salomonov pečat, marijini laski
ipd.
Pomni.
P ridevniki od osebnih lastnih imen, ki niso svojilni, se pišejo
z malo začetnico:
cankarski, mahničevski, heglovski, voltairski, salo
monski, marksističen.
Zemljepisna imena
Zemljepisna lastna imena zaznamujejo posamezne kraje, vode,
gore, pokrajine, celine, zvezde, svetovja. Pišemo jih z veliko začet
nico:
Vrba, Laško, Trst, Beograd, Zagreb, Jadran, Triglav, Pohorje,
Slovenija, Koroško, Savinja, Drava, Drina, Jugoslavija, Evropa, Ve
nera, Mars.
Pomni.
V astronom ski term inologiji lahko pišemo Sonce, Zemlja,
Mesec
,
Danica, Veliki voz, R im ska cesta
,
Kozorog
z veliko začetnico;
v vsakdanji rabi so to občna imena:
sonce, zem lja
ipd.
K rajev z enakim imenom je lahko več, zato jih včasih natanč
neje določamo z dostavkom bolj znanega bližnjega kraja, npr.
Do
lina pri Lendavi, Dolina pri Trstu, Hrib pri Koprivniku, Hrib pri
Cerovcu, Dobrava pri Kropi, Dobrava pri Konjicah, Planina pri
Sevnici, Planina pri Rakeku.
Sestava z občnim imenom. — 1. Če je ime naselja sestavljeno
iz določilnega pridevnika in občnega imena, pišemo pridevnik
z veliko, samostalnik pa praviloma z malo začetnico. Vendar je
kljub znanemu korenu občutek za občno ime pogosto zamrl, včasih
zaradi narečnih sprememb, še večkrat pa zato, ker je jezik tisto
občno ime opustil. To velja npr. za imena
Bela, Bistrica, Brezovica,
Brnik, Dolič, Gradec, Javornik, Kapla, Konjice, Polana, Preska,
4 Slovenska slovnica
49
