nance) in zato ne morejo biti zlogotvorni; imenujejo se nezvočni
soglasniki (sonanti). — s oglasnikom l, r, m, n se lahko pridruži
odzvok (resonanca) v ustih in nosu in so zato lahko zlogotvorni;
imenujejo se zvočniki (sonorni glasovi).
4. Ustne zvočnike imenujemo jezičnike; ti so r in razni l-i.
Jezičnik r tvorimo z jezično konico, ki se trese in se za trenotek
dotakne dlesne; ta dotik se ponovi do trikrat, kakor glas bolj
ali manj krepko izgovorimo (med samoglasnikoma navadno le
enkrat, kadar tvori zlog pa celo do štirikrat).
Včasih se tvori
r
tako, da se trese jeziček in zadnje mehko
nebo; tedaj ima glas mehkonebni značaj; tako se govori po več
krajih, zlasti se tako izrekovanje dobro čuje n. pr. v Tržiču in v
Kropi na Kranjskem.
Drugo vrsto jezičnikov tvorijo razni l-i. Zračni tok gre ob
s t rani jezika, ki tvori središčno zaporo. Po legi jezika pri tej
zapori ločimo:
a)
zobni ali s rednj i l, pri katerem je jezična konica
uprta na rob dlesne in zgornjih zob, dočim sta strani spred
njega dela jezične ploskve pobešeni in propuščata zračni tok;
b)
mehki ali t op l j en i
l
nastane, ako tvori središčno
zaporo sprednji del jezične ploskve proti trdemu nebu, dočim
propušča zračni tok ob straneh srednjega dela jezične ploskve;
mehki
l
(v knjižni pisavi:
l
j)
je pri nas že redekin je večinoma
prešel v srednji
l
ali pa se je razcepil v
l + j;
c)
kadar pa se dvigne jezični koren proti mehkemunebu,
tako da zračni tok odhaja obnjegovih straneh, nastane trdi
ali mehkonebni (velarni)
l
(l ); jezična konica je pri tem
lahko v mirni legi za spodnjimi zobmi ali pa tvori središčno
zaporo za srednji
l.
Tudi l je v našem jeziku že domala izginil;
zamenjal ga je velarni u.
5. Nosniki nastanejo, če mehko nebo z jezičkom odpre vhod
v nosno votlino in gre zračni tok skozi ustno in nosno votlino.
Po odzvočni votlini, ki jo oblikujejo usta, ločimo ustnični nosnik
m,
zobni nosnik
n
in mehkonebni
n,
ki se govori pred
k
in
g
(n. pr. danka, angel). Ustna votlina je zaprta in sicer na istih
mestih kakor pri
b, d
in
g;
t op l j en i
n
(v knjižni pisavi:
nj)
nastane, če tvori sprednji del jezične ploskve popolno zaporo proti
trdemu nebu.
Glasove z,
s,
c imenujemo tudi sičnike; ž, š, 5 imenujemo
šumevce.
2*
