Raba samoglasnikov v pisavi in izreki.
i.
§
8
. Glas i se izreka povsod, kjer ga pišemo. Razloček pa je
v izreki med dolgopoudarjenim in kratkopoudarjenim ali nepo-
udarjenim L
Do l gopoudar j eni
i
ima jasen glas (=ozki
i),
n.pr. ki ta,
mi r, s i n, v i le, ž i la itd. Kra t kopoudar j eni ali nepo
udar j eni i se ne izreka s čistim glasom, temveč temno
(= široki i). Kratkopoudarjen je i n. pr. n i t, p t i č, s i t; velel
niki: s pi , ž g i , t k i. Nepoudarjen je i, n. pr. b a bica, j a go-
dica, ž abica, pros im, nudim itd.
Jasen glas ima nepoudarjeni i le na začetku besed, n. pr.
ime ti, ime itd., in pred zlogi z dolgim
a,
n. pr. d i š â va, pi
s â nje, z i d ar, i g r a ti itd.
Glede izreke pomni: m i sl i l , n o s i l, g ovo r i l itd. se izreka: m i s l i w ,
n o siw, govo r iw (ne: m i s lu, n o su itd.).
K r a t k o p o u d a r j e n i ali n e p o u d a r j e n i i je po kakovosti pravi i,
zato se mora v izreki ločiti od polglasnika (ə); glas i v primerih kakor n i t ,
pt i č , s it , spi (velelnik) itd., ne sme biti enak polglasniku, kakor ga govorimo
v zgledih kakor p e s , k e s , s e n itd. P r a v i l n i kratkopoudarjeni in nepo
udarjeni
i
se govori še v Podjunski dolini na Koroškem, na vzhodnem Štajer
skem in v Prekmurju, v južnem delu Bele Krajine in v Reziji.
§
9.
Več i na na š ega naroda kra t kega in nepo-
udar j enega i že od zače t ka 17. s t o l e t j a ne i zraža
popolnoma č i s t o
;1
v mnogih narečjih se je skrajšal do pol
glasnika ali pa je celo onemel.
Nasledki take izreke so se pokazali tudi v pisavi.
Tako se v sedanji pisavi i izpušča, dočim se je nekdaj pisal,
n. pr. oljka; rajnca mati; šolen, šolna; marenj, marnja; zaljši,
zaljšati; marveč; starši
.2
V nekaterih primerih se piše i namesto polglasnika: v množ.
rod. ž i va l i c , s tvar i c , l uč i c
. 3
V nekaterih primerih pisava omahuje, zato se sme i iz
puščati ali pa pisati, n. pr. dol i ali dol; gori ali gor; s kozi
ali s koz; kme t i šk i ali kme č k i ; s tran ali s t rani (prislov);
pri neločljivem predlogu iz: i zprehod ali s pr ehod ; i zkušnj a
ali s kušnja; z l epa al i izlepa.
1
Že Dalm. piše oslabeli i : se tkalcu net [=nit] v’terga (Izaja 38).
2
Nekdaj se je pisalo: oljika; rajnica mati; šolin, šolina; marinj, marinja;
zališi (iz zalejši), zališati, mariveč; pisatelji 16. veka so pisali: stariši.
3
Nastalo iz: živalec, stvarec, lučec.
