§ 14. Ako dobi polglasnik dolg naglas, se spremeni v
a:
pəs — pasji, səmənj — səmanji, Trst (nastalo iz Trzəst, prim.
ilirsko-romansko: Tergeste): tržaški, Tržaščan poleg Tržačan,
tənək: tanjši, tanjšati, natanko, kəsən — kasni (določna oblika),
pr eka s en, ka šnj e (prislov) poleg k ə s nej e itd.
Po tem pravilu je nastal iz prvotnega polglasnika v mnogih
besedah
a,
n. pr. pri glagolih: dahnem, dahneš, dahne, dahneva,
dahneta, dahuemo, dahnete, dahnejo, dahnjen; enako: ganem,
(od)maknem, pahnem, sahnem, (v)taknem, spotaknem itd.; pri
pr i devn i k i h: lahki (določena oblika), laže, lažji, lažja, lajši,
nalahko; tanki (določna oblika), tanjši, tanje; manjši itd.
Ker imajo be s ede v neka t er i h obl i kah prvotni
p o l g l a s nik (ə) , v drugih pa pod dol gim poudarkom
a,
s ta s e zače l a ə in
a
v pisavi mešati .
Tako pišemo: dəhni ti, dəhni , dəhn i t e , dehnil, dəhnila,
(prvotne oblike) ali pa po vplivu sedanjiških oblik: dahnem,
dahneš itd. tudi: dahniti, dahni, dahnite, dahnil, dahnila, dahnilo.
Enako: gan i t i (poleg g ən i t i , (od)makniti poleg (od)məkniti,
pahniti poleg pəhniti, sahniti in səhniti itd.
Dalje pišemo po vplivu l ahk i itd. tudi l ahek (lahak)
poleg starejše oblike ləhək (ləhak); tanək poleg tənək.
V pisavi se polglasnik zaznamuje semintja s krativcem, n.pr.:
A v s a hn i l veselja je prejšnjega vir (Greg.). Razma kni pred
gorja se temnega zid (Greg.). Ke dar se mu krila zganejo —
do tal se prikloni hrast (Žup.).
§ 15. V besedah, ki smo si jih izposodili v novejšem času od
drugih s lovanov, se sme govoriti za stari polglasnik čisti
e:
pester, prelesten (= omamljiv). Iz shrv. vzete besede imajo
a
za
prvotni polglasnik: batina; iz ruščine o: bodriti, boder, točka itd.
Enako se govori čisti
e
v besedah kakor n. pr. t ekma,
t ekmova t i , s t ekl o , pr i š edš i itd.
a.
