Trdi l ni imel v vseh primerih enake usode. Prvotni z l o g o t v o r n i l,
ki je bil nekdaj v primerih kakor: vlk, dlg, plt, žlna, jablko, rod. množ. slz
itd., je prešel v vzhodnih narečjih v samoglasnik u (dug, vuk, žuna itd.); v
ostalih narečjih pa se je najprej v naglašenih zlogih sprejel pred l polglasnik,
ki se je v 16. stoletju
1
spremenil v o: dolg, volk, solz, žolna itd.; pozneje je
postal trdi l dvoustnični w in tako se od 17. stoletja nadalje govori: doug,
vouk, souz itd. Prvotni zlogotvorni l se torej nikjer na s lovenskem ne govori
ko srednji l. Drugače je s trdim l v ostalih primerih. Na koncu besed in nekaj
celo pred soglasniki se govori sedaj prvotni trdi l po vpliva srednjega l ko
srednji l pri Rezijanih, pri vzhodnoštajerskih slovencih med Muro in Dravo in
semtertja po Beli Krajini, kjer pa je ohranjen tudi še stari trdi l.
V starejši dobi naše slovenščine je stal trdi l ne samo v naštetih pri
merih, temveč tudi pred raznimi a, o, u , kakor se še danes govori po notranjskih
krajih med Ljubljano in Tolminom, na Krasu, v Beli Krajini in semtertja po
Dolenjskem in Štajerskem, n. pr.: glava, lakota, bela, belo, klobčič, služiti itd.
§ 40. Ker se od 17. stoletja
l
v izreki ne loči od
v,
sta
se začela v pisavi oba glasova zamenjavati. Pisava pogostoma
omahuje med l in
v
ali pa se rabi l namesto
v
ali
v
namesto l.
Pisava omahuje med prvotnim
v
in poznejšim l
zlasti pri
imenih delujočih oseb, kjer je prvotna končnica -ivec, -avec,
-ivka, -avka. s edaj se piše: bravec , bravka (prvotna oblika)
in bral ec, bralka.
Prvo t n i v s e pi še še v s l ede č i h primerih: brivec,
pivec, pivka, števec, delavec, delavka, bolehavec, klavec, kimavec,
tajivec, tajivka itd.
§ 41. Imena o s eb, ki s o kaj s t or i l e al i t rpe l e , in
i zvedenke iz s amos t a l n i kov na -lo imajo končn i co
-lec, -lka, -lnik, -lnica itd.
Pi š e s e:
1
. umrlec, prišlec, pogorelec, ogorelec (kdor je
ogorel), osamelec, prelec;
2
. črnilec, motovilec, pralec (izvedeno od: pralo), vrelec
(od vrelo), rilec, tkalec, prebivalec; dalje: budilnik, kadilnik, sve
tilnik, nosilnice (več o tem glej § 288,
44,
5).
§ 42. Namesto prvotnega
v
se piše l pri pridevnikih na
-alen,
-ilen in njih izvedenkah, n. pr.: dajalen, hladilen, kazilen,
vodilen, mečilen, zmagovalen, zapovedovalen, vojskovalen, mi-
rilen itd.
Vendar se piše prvotni
v
še v sledečih primerih: pitaven,
delaven, delavnik, delavnica, pivnik, klaven, klavnica, neučaka-
ven itd.
1
Trubar je semtertja še govoril polglasnik, kar priča pisava: melzhite
(t. j. molčite), stelzhen (t. j. stolčen) itd.
3
*
