še oboje oblike, n. pr.: dajalnik in mestnik množ. o-jevske
s kl.: goram, gorah in goram, gorah; nogam, nogah in nogam,
nogah; sestram, sestrah in sestram, sestrah.
Pr i devn i k i ž e n s k. s p.: mokra in mokra, krotka in
krotka itd.
Dal j e : kosmat in kosmat, bogat in bogat, pošten in pošten
kosec in kosec, podplat in podplat; trepetal in trepetal, ropotal
in ropotal itd.
§ 57.
Po tem p o t u j e n a s t a l
sedanji š
i r o k i
e
a l i o : čelo, okno,
rebro, sedlo, selo, stegno; zelena, zeleno, globoka; kotel, ropotec, povodec itd.
Prvotni naglas se je ohranil še v več narečjih; odtod naglasi pri pes
nikih, n. pr.: Junak premišlja, kak bolj spodaj lena —v o d a razgraja (Preš.).
Al’ jezero, ki na n j e g a, pokrajini — stojiš (isti). Opomni ga, kak sam s e b e
pozabi (isti). Ko bi bila telesa — e n ’g a (isti). Nes la je božja dekla — te v
lepši, boljši kraj (Greg.). s prejme zgubljenega me sina (s trit.). Oči so iskale,
n a š l e so — ne doma, vse več: domovino (Žup.).
§
58. Ohranil s e je prvotni n a g l a s še v več obl ikah,
z l a s ti pri gl agol u, n. pr.: trp. pr e t ek l. de l ež . v mošk.
s p.: pleten, zaboden, prenesen, pečen, tepen itd. (I. vrsta); gnojen,
pogoščen, pokropljen, umorjen, obnovljen, osoljen, omejen itd.
(IV. vrsta). Tvor. pret. delež, in namenilnik VI. vrste: kupoval,
kupovat; imenoval, imenovat; daroval, darovat itd.
Pri besedah, sestavljenih s predlogi: ozrem se, ozreš, ozre;
ozri se; počnem, odprem, odmrem itd.
V nekaterih narečjih je stopil ta naglas na predzadnji zlog;
odtod naglas pri pesnikih, n. pr.: Joj, ti nesrečni o trok moj!
(Greg.) Vene obraz, prej cvetoč (isti). Mar črnine imaš pre več
v kleti (Ašk.).
Opomnja . V srbohrvaščini je povsod spori naglas, n. pr. v oda, s u za
(sl. solza), k onac, h u doba,š i r ok, š i r oka , š i r oko itd.
§ 59. III. Prvo t n i dolgi padajoči n a g l a s s toj i v
s l ov enš č i n i na drugem z l ogu (pri večz l ožni h b e s e
dah), v enoz l ožni h be s edah je na edinem zl ogu; n.pr.:
gradu, možâ (rod.), brvi, cevi, gosi, jedi, noči (rod.), grâd, mož,
brv, cev, gos, jed, noč itd.; bogova (dvoj.), bogovi, bogove. s em
s padajo be s ede kakor: beg, breg, svet, volk, slâst itd.,
rodilniki: Bogâ, slasti itd.
Dvoz l ožne b e s ede: golob, gospod, korak, koren, lišâj,
lučâj, oblâk, obod, pepel, večer ; božjâst, čeljust itd.; blago, meso,
nebo, proso, seno; rodi l ni k blagâ, mesâ itd.; nogo (tož.), noge
(dv. imen. in tož.; množ. imen. in tož.), goro, gore; vodo, vode itd.
