§ 54. Opomnja.
Po tem p o t u je n a s t a l v s l o v e n š č i n i
sedanji
dolgi
n a g l a s v p r i m e r i h ka ko r : dolbem, dolbeš, dolbsti; godem, gosti;
grizem, gristi, kladem, klasti
.1
Ko n č n i c e - va , - t a , -mo, - te v s e d a n j i k u : govoriva, govorita,
govorimo, govorite; živimo, trpite, učiva, pustita itd
.2
Velelniki
v edn.: mahni, (po)tegni, vrni se, usekni se (prim. v dvoj.
in množ.: mahnite, mahniva itd.); hvali, kadi, mlati (prim. dvoj. in množ.:
hvalite, hvalita itd.).
D e l e ž n i k i p r e t e k l. č a s a: bežal (prim. žensk. sp.: bežâla, sr. bežalo),
držal; živel (prim. živela), brenčal itd.
s amo s t a l n i k i : brada, brana, brazda, cena, čreda, duša, glava, greda,
hvala, leska, loka itd.
apno, dleto, gnezdo, krilo, lice, mleko, pismo itd.
greh, greha, hrast, hrasta, ključ, kot, kralj itd.
Dalje: junak, junaka; kolač, kolača; črednik, grešnik itd.
P r i d e v n i k i ž e n s k . s p.: bela, bleda, cela, draga, gosta.
Vsi našteti primeri so imeli prvotno kratek naglas na končnici, pred
njim pa dolg zlog, zato je preneseni naglas dolg, n. pr. p i smo, j u n a k u (da
jalnik) itd.
Opomnja . V srbohrvaščini je pri vseh besedah uzlazni naglas, n. pr.
t r a va, stijena (stena), j u n ak a itd.
V nekaterih narečjih se je prvotni kratki naglas v več primerih še
ohranil, n. pr.: bolha, družba, igla, igra, izba, solza itd., divji, pustni (torek),
svinjski itd.; pijem, gnijem, vijem, lijem itd. Odtod naglasi pri pesnikih, n. pr.:
Ne v krajih, kjer plesavk v r s t a, se vije (Preš., Gazele). Obraz b l e d ’g a mla-
den’ča prikaže se na dan (Preš.). Leže sovražnikov trupla krvave —m r t v i h
al’ zdihujočih duše drage (isti). V tvojo opombo p i j emo ga zdaj (isti).
§ 55.
Ohranil s e je prvotni končni naglas še v v eč
obl ikah, z l a s ti pri g l ago l u, n. pr.: tvor. pr e t ek l i de
l ežni k: grmel, kipel, srbel, smrdel, vrtel, hrumel, šumel itd.
(III. vrsta
2
. razr.). Trp. pret. delež.: zbujen, oglašen, ohlajen,
okajen, puščen, nasajen, blagoslovljen itd. (IV. vrsta). Ve l e l n i k ,
tvor. pret. delež, in namen i l n i k V. v r s te: divjaj, divjal,
divjat; igraj se, igral, igrat; iskal, iskat itd.
V nekaterih narečjih je stopil ta naglas na predzadnji zlog;
odtod naglas pri pesnikih, n. pr.: Pr i hrume l z gorkega bo
juga (Greg.). Do vrha je vzk i pe l njih srd (Ašk.).
§ 56.
c)
B e s ede, ki imajo široki
e
a li
o
v pred
zadnj em z l ogu (in zdaj dolgi rastoči naglas), s o ime l e
prvotno krat ek n a g l a s na zadnj em zlogu. V rabi s o
1
Na Gorenjskem in med Prekmurci se je ohranil pri teh glagolih še
prvotni naglas na končnici; odtod naglas pri P r e š e r n a : Od tega, kar r a s te
pri njega gradi (Krst pri savici).
2
Na Gorenjskem se govori še s končnim naglasom : govoriva , govo r i t a
itd.; odtod naglas pri P r e š e r n u : Okrog ga d r v i t a skrb in potreba.
