čeber, de žja (rod. edn.), me zeg, s emenj, s e nci ; de s ka,
me gla. Ako se v navedenih primerih pomakne kratki naglas
na zadnj i zl og, je naglas padajoč, n. pr.: b ə z ga, čəbra.
V knjižnem govoru med kratkim padajočim in rastočim
naglasom ne del amo razl očka, zato ga bomo zaznamovali v
tej knjigi z znamenj em kra t č i ne (` ).
V nekaterih narečjih se je razloček med. kratkim padajočim in rastočim
naglasom še ohranil, n. pr. v Ziljski dolini, med Vrhniko in Poljansko dolino
na Kranjskem itd. V večini narečij je le en kratek naglas.
§ 46. Razloček med dolgim padajočim in rastočim poudar
kom se kaže v zlogih, ki so se s krč i l i iz dveh. Če je imel
poudarek drugi zlog, je nastal r a s toči naglas, n.pr.: g o s pa
(iz gospoja), rodilnik g o spe (iz gospoje), dajalnik g o s pe (iz
gospoji), tož. g o s po (iz gospojo), ba t i s e (iz bojati
, 1
prim. ne-
skrčeno obliko v sedanj.: boj im s e, boječ), s t a ti (iz stojati
, 1
prim. stojim) itd. Če je imel poudarek prvi zlog, je nastal pa
dajoči naglas, n .pr.: i graš s e (iz igraješ itd.).
Razloček med dolgim padajočim in rastočim poudarkom je v večini na
rečij še ohranjen, ponekod pa se je izgubil, n. pr. na Krasu in na Štajerskem
ter v prekmurščini.
§ 47. Nesestavljene besede in spojenke (n. pr.: hudournik,
v e l i k o n očni, morebi ti itd.) imajo po en naglas. Na več
zlogih se poudarjajo navadno le po tujih jezikih in nanovo
narejene sestavljenke (n. pr. pradoba, pododdelek itd.).
O posameznih naglasnih vrstah ter o razmerju
med slovenskim in srbskohrvatskim nagla-
šanjem.
§ 48. I. Prvotni dolgi rastoči naglas more stati v korenskih
in končniških delih. V slovenščini se je ohranil ta naglas na
tistem zlogu, kjer je bil že v prvotni slovanščini; v srbohrvaščini
(štokavščini) se je ohranil na tem mestu le v korenskih delih,
v končniških delih pa se je pomaknil za en zlog nazaj. Pod dolo
čenimi pogoji postane v slovenščini padajoč , na poslednjem
zlogu pa kratek.
a)
Kjer je do l g i r a s t oč i n a g l a s v s l ov enš č i
korenskih del i h (na prvem zlogu besede), je v s rbohrvaš č i ni
1
Na vzhodnem Štajerskem se še govori b o j a t i s e, s t o j a t i .
