Po Pleteršniku se piše ta
o
s pičico spodaj (o), n. pr. Bog,
gospod, most itd.
u.
§ 18. Glas u se izreka povsod, kjer ga pišemo. Razloček pa
je v izreki med dolgopoudarjenim in kratkopondarjenim ali ne-
poudarjenim u.
Dolgopoudarjeni
n
ima jasen glas (= ozki
u)
n. pr. luč, sučem,
muha itd. Kra t kopoudar j eni ali nepoudar j eni u se iz
reka temno (= široki u). Kratkopoudarjeni in nepoudarjeni u
imamo n. pr. kruh, kup, hudo, pustim, varujem.
Jasen glas ima le kor ens ki u na začetku besede, n. pr.
učiti se, uho, ušesa itd. in pred zlogi z dolgim
a,
n. pr. puščâva,
sukati se itd.
K r a t k i in n e p o u d a r j e n i u j e p o kakovosti pravi
u,
zato se mora
v izreki ločiti od polglasnika
(9);
glas
u
v primerih kakor k r uh , kup,
hudo itd., ne sme biti enak polglasniku, kakor ga govorimo v: pes, kes, ves
itd. Pravilni kratkopoudarjeni in nepoudarjeni u se govori še v Podjunski
dolini na Koroškem, na vzhodnem Štajerskem in v Prekmurju, v Beli Krajini
in v Reziji.
§ 19. Nepoudarjeni u se je v zahodnih narečjih skrajšal
uo polglasnika
1
ali pa je celo onemel. To je vplivalo tudi na
pisavo. V nekaterih primerih se piše u namesto prvotnega pol
glasnika (n. pr. buče l a , prvotno: bəč e l a ) , v nekaterih se iz
pušča (n. pr. vrh poleg vrhu [predlog z rod.], zaj t rk, zajtrko
vati poleg zajutrek, zajutrkovati; dveh, obeh, že itd.2) ali pa
se piše z i (n. pr. hkrat i , po pol i brat; o pol i enajstih3).
§ 20. Glede izreke neločljivega predloga u je posebejpo
mniti, da se ne izreka z jasnim, samoglasniškim, temveč s so-
glasniškim u (t. j.
u).
Pr imer i , kakor: u s e s ti s e, uj ema t i s e, u l o v i t i ,
umre t i , ut eč i , ukra s ti, u t e g n i t i itd. se izrekajo: usesti se
ali wsesti se, ujemati ali wjemati se itd
.4
1
Prim. vzklik Je ž e š (iz Ježuš), n, pr. „Ježeš, cesa r!“ je viknil Škile.
(Dr. Ivan Tavčar.)
2
Nastalo iz dv ej u h , ob ej u h , uže.
8
Nastalo iz: hkratu (dajalnik!); po p o l u brat, po po lu sestra; o
pol u enajstih.
4
V Beli Krajini in na vzhodnem Štajerskem se je predlog u skrajšal
v dvoustnični w in se potem utrdil pred nastopnim zvenečim soglasnikom
v u s t n i č n o - z o b n i
v
(vmreti, vjeti, vlomiti, vbiti itd.), pred nastopnim ne
zvenečim soglasnikom pa v
f
(fsesti se, ftegniti, fkrasti itd.).
