V nekaterih primerih se je pomešala končnica
av
z
ov;
zdaj se piše le delavnik, delavnica, delaven dan, delavne
ure itd
.,1
pravilno pa se piše: delovna večina, delovno vodstvo
(izvedeno od: delo).
o.
§
17.
s črko
o
izraža pisava tri vrste
o.
Glas
o
je trojen:
a)
široki
o
in sicer kratki : bob, nož, otrok in dol gi :
bosti, bodem, sopem, sopsti, kosəc, kozəl, konəc, norəc, okno, otroka,
ovən, kosa, rosa, koza, voda, noža itd.
Če se v navadni pisavi široki
o
posebej izraža, se rabi zanj
znamenje ˆ nad o: gospoda (da se loči od g o spoda, tožilnik
ednine) pola, pole, mora (da se loči od: mora, morati), bodem,
bosti; velelniki: nosi, hodi, vodi (da se loči od: on nosi, hodi,
vodi). N. pr.: Jurij Zeleni, ne hodi drugam! (Žup.)
V Pleteršnikovem slovarju se piše brez znamenja spodaj,
tedaj: bosti, bodem, sopsti, sopem itd.
Besede s širokim o so imele prvotno poudarek na zadnjem zlogu, odkoder
je prestopil na zlog z o, n. pr. prvotno bodem, bosti, kosec, kosca, okno, koza
itd., kar se govori še dandanes po nekaterih krajih (n. pr. na Goriškem in med
Rožani na Koroškem i. dr.).
b)
ozki o v primerih kakor: goba, moka, pot, prod, kot,
kotnik, zob, mož, počim, loka, pokati, gost, gosta, godem, bodem (bom).
Ozki o je nastal
1
. iz starega o: nosiš, hodiš, osem, kozji, koža itd.,
2. iz starejšega o, strsl. a (nastal iz: on, om, an, am) ; s oča ilirsko-roman.
s ontius); Logatec ilir.-rom. Longaticum); prim. O ger, nem. Ungar; Korotan,
Koroško (iz oblike Carantia, prim. Carantum); Kokra, nem. Kanker. Na Ko
roškem v Podjunski dolini se govori še o: mož, moka itd. stari a daje v shrv.
u, odkoder smo si izposodili več besed: krut, luka, lutka, muka, tuga itd.
V Pleteršnikovem slovarju se piše ta
o
s ključico spodaj (o):
goba, moka, pot itd.
c)
ozki o, ki se govori v primerih kakor: Bog, gospod,
most,
rog, oni, kolo, kokoš, pokora, sirota.
Do Vodnika (konec 18. stol.) se je pisal o z u, n. pr. gospud,
Bug, lejtu, uni, must itd. (Bog, leto, oni). Ostanek take pisave
imamo v dihur, domu, kar se pravilneje piše
d e h o r,
domov,
budal o (Pfuscher), buda l as t (iz korena bod
- ) ; 2
budat i poleg
bodat i
3
in v l as tnih imenih, n.pr. Škufca (nastalo iz Škofica).
1
Nastalo iz: delovnik, delovnica, deloven itd.
2
Napačno je b u d a lo, bud al a st (to je vzeto iz shrv. in je turškega izvora).
3 N. pr. Povej nam rajši, ko bud a š v tiste popirje, ali bo konec ali ga
ne bo. (Finžgar, Naša kri.)
