Prvoten pa je l
pri izvedenkah iz dovršni h g l agol ov ,
n. pr.: dopolnilen, dopolnilna, zadostilen, zmagalen, odločilen.
Vendar pišemo: zveličaven.
Namesto nekdanjega prvotnega l
pišemo
v,
n.pr.: postovka
. 1
Po živi izreki pišemo tudi nekatera krajna in osebna lastna imena,
n. pr.: Dovje, Bovc, Avče, s evca, Okos l avc i , Vevče ;
Povše , Kavšek, Premru itd
. 2
Pisavo br al ec , b r a l k a , vod i l en , da j a l en , d a j a l n i k itd. je nvedel
Levstik l. 1862 nekaj po napačni teoriji, nekaj pa po vplivu srbohrvaščine,
kjer ta pisava tudi ni prvotna. Prvotna končnica -lac je v srbohrvaščini le v
takih besedah, ki pomenijo človeka, ki je kaj storil ali pretrpel, in pri imenih,
izvedenih iz samostalnikov srednjega spola na -lo (iz -dlo); u b i l a c : kdor je
koga ubil; po go r e l a c : kdor je pogorel itd.; t k a l ac (iz tkalo) itd. starejši
spomeniki srbskohrvaški poznajo pri imenih delujočih oseb le- vac (n. pr.
vladavac).
§ 43. Pravilo, da se l na koncu zlogov in pred soglasniki
(razen j) izreka ko u, je veljalo nekdaj brezizjemno; v teku časa
pa je za nekatere primere prišla v navado izreka srednjega l
.
s rednji l
se govori:
1
. množ. rodiln. samostalnikov na
-la
in
-lo:
daril, del,
dekel, čebel, skal, strel, tal, od tal, obal, kol itd.
2
. množ. orodn. samostalnikov s končnico -mi: z valmi, z
volmi, z živalmi;
3. izvedenke iz osnov na
-la, -lo, -le, -l-.
s amos t a l n i k i na
-la:
dežela — deželen, deželski; hvala
— hvalen; jela — jelka; sila — silen, skala — skalnat, žila —
žilnat. Na
-lo
: delo — brezdelnik, hudodelec; čelo — načelnik;
dulo — dulec; grlo — grlce, belogrl; kolo — kolca (množ.),
samokolen; krilo — krilce; motovilo — motovilce, motovilec;
šestovilo — šestovilec (glupec); zlasti pomanjšalnice: bodalce,
darilce, držalce, kosilce, krdelce, krepelce, malce (od malo), ma-
zilce, torilce itd.; vol — volek.
Gl ago l i na - l i t i : buliti — bulec (vol); deliti — oddelek,
razdelek, razdelba; guliti — guleč; hvaliti — samohvalec; kruliti
— kruleč, krulba; moliti — moleč, molek; misliti — (po-), pre
mislek; piliti — pileč, opilki; paliti — pal, opalek, samopalen;
seliti — selba, naselbina, selec; streliti — strelec; taliti — tal-
nost, talba; tuliti — tulec; žuliti — žuleč. Na - l at i : delati —
1
V 16. stoletju se je še govorilo in pisalo p o s t o l ka .
2
Nastalo iz: Dolge , Bole, Alče, s e lc a , Vo l k o sl a v c i , Ve l če;
Po l š e , K a l š č ak, P r em r l itd.
