n a g l a s na i s tem z l ogu (to je tako zvani kratki padajoči ali
brzi naglas :
s lov.: baba, babica, kaša, krava, kravica, vrana, jagoda,
palica, lakota, lakomen; jabolko itd.; mera, merica, meriti; pega;
seme, semena, vera, verovati, verujem; veverica itd.
glina, hiša, hišica, riba, ribica, milost,
rod.
milosti, milosten,
milostiv, milovati, milujem itd.
goba, koča, gosli, kodrav, kodravec itd.
jutro, jutranji, jutrn, jutranjica, jutrovec, jutrovski; južen,
južina, južinati itd.
V s rbohrvaš č i ni je v taki h primerih brzi nagl as,
n. pr. baba, mjera (v jekavščini), mera (v ekavščini), riba itd.
V s l ov e nš č i n i imajo t e in t ake b e s ede v v s eh
s kl oni h (obl ikah) in v v s eh i z vedenkah n a g l a s na
i stem zlogu.
s lov.: mati,
rod.
matere,
daj.
materi, pri materi, z mâterjo;
materi, materama, matere, mâter, materam, pri materah, z ma-
terami itd.; mâterin, mâterina, mâterino; brat, brata, bratovski,
bratranec, pobratiti, pobratil, pobratila, pobratilo; brâtec; slama,
slamica, slâmnat, slâmnik, slâmnikar; jabolko, jabolkov, jabolčnik;
goba, gobica, gobec itd.
V s rbohrvaš č i ni je v v s eh teh pr imer i h brzi
n a g l a s (` ` ), n.pr. mati, matere
;2
s lov.: giniti, ginem; gineš, gine, gineva; videti, vidim;
grabiti, grâbim; padati, pâdam; verovati, verujem itd.
s rbohrv.: ginuti,
sedanjik
ginem, gineš,
vel.
gini, ginite;
deležniki
ginuo, ginula, ginulo itd.
§ 49. Na pos l ednj em z l ogu je v s l ov en š č i n i ta
n a g l a s kra t ek ( ` ).
N.pr. brat, brata; čas, časa; s t ar, stara; zdrav ,zdravegaitd.
V s rbohrv. je k o l i ko s t n a g l a s a ne i zpremenj ena ,
n. pr.: brat, brata itd.
§ 50. Pod do l očenimi pogo j i je v s l ov en š č i n i ta
n a g l a s padajoč (
ˆ
); v srbohrvaščini je neizpremenjen; taki
primeri so:
α)
v zaprtem zlogu, n.pr. s lov.: bitka, srbohrv.: bitka,
s lov. hruška, mâčka, miška, čâplja, pesem,
rod.
pesmi, črešnja,
1
Kratek je
bil
nekdaj
ta naglas tudi v slovenščini; ohranil
se je
š
e v
v
zhodnoštajerskih
narečjih, n. pr. b a ba , ž a ba
itd.
2
V srbohrvaščini pomeni ˆ za naglasom dolžino.
