P e s nikom rabi jo taki d v o g l a s niki , n. pr. s rce
zdih’valo bo mi, Bog te obvarji! (Preš.). Da mestu očetnemu zlat
čas nastane — Emone bodo letopisi oteli (Preš.) Na vrtu je ostala
— Je bridko jokala (Levst.). Vse zarje vanjo omakajo perot —
vse zvezde vanjo pišejo svoj pot (Žup.) itd.
O izreki in pisavi nekaterih soglasnikov.
j.
§ 24. V slovenščini imamo dvojen j:
1
. nebni pripornik j
in
2
. samoglasniški j.
1
. j je prav i nebni pr i porni k, kadar s toj i pred
samoglasniki: jetra, ječmen, božji, z vrvjo, zdravje itd.
V zahodnih narečjih se je ta j izgubil in se govori tako kakor na koncu
zloga (glej točko 2.). Pravilni j se govori še v Beli Krajini in na vzhodnem
Štajerskem ter v Prekmurju.
2
. Kadar stoji j
na konca zloga, t. j. pred soglasniki in na
koncu besed, prehaja v soglasniški i (j). Primeri: mlaj — mlaj,
jajce — jajce (glej §
2 2
.).
§ 25.
Dandanes se govori ponekod (po Gorenjskem, Goriškem in drugod)
tudi nepoudarjeni korenski
i
na začetku besed pred soglasniki kot s o g l a s ni
i (i), n. pr. igo, ižesa, imeti, ime, iglica. Nekdaj se je govoril tudi tu pravi i,
kakor dokazuje pisava starih pisateljev: jimam, jime, jiglica, jisk a ti itd.
s amoglasni j se s spred stoječim samoglasnikom zlije v d v o g l a sn i k ,
n. pr. vbogajme (iz: v Boga ime), zajdem (iz: zaidem), pojdem, najdem itd.
Tak dvoglasnik rabi tudi pesnikom:
Odprto eno roko
In praviš, da imam le želeti,
na Galijo imam.
Pak imam, kar želim imeti.
(Vodnik.)
(Valjavec.)
§ 26.
1
.
v,
ki stoji pred samoglasniki, se imenuje ustnično-
zobni v: varuh, voda, vam, vesel, novo, praviti, zvest, zvit itd.
U s t n i čno - zobn i v je tudi korenski v pred r-om in v
pred končnicama -je v množ. imen. mošk. ter -jo v orodn. edn. žen.:
vrag, vračati se, vreme, vrata ; črvje; s krvjo, vrvjo.
Opomba. Po Gorenjskem, Primorskem in Koroškem se govori ta
v
ko
dvoustnični v (w), česar se je v olikani govorici ogibati. Pravilni
v
govore še
Dolenjci na spodnjem robu, Beli Kranjci, Štajerci in Prekmurci.
2
.
Na koncu zlogov, t. j. na koncu besed in pred sogla
(razen r) se govori dvoustnični v (w) ali soglasniški u (u)
