pa s e je pomakni l na predzadnj i zlog. — V s rbo
hrva š č i n i s e je pomakni l ta n a g l a s pri vseh be s edah
na predzadnj i zl og; če je bil v predzadnj em z l ogu
krat ek s amo g l a s nik, je n a g l a s kratki rastoči (t. j.
s pori: ` ); če je bil v predzadnj em z l ogu dol g s amo
g l a s nik, je n a g l a s dolgi rastoči (t. j. uzl azni : ´ ).
§ 53. V s l ov e nš č i n i ima mnogo b e s ed, ki imajo
prvotno končni kratki n a g l a s, svobodno naglaševanje,
t. j. kratki n a g l a s os tane lahko na zadnj em z l ogu
a l i pa p r e s topi na predzadnj i zlog.
a)
Če pr e s topi končni kratki n a g l a s na pred
zadnj i z l og v b e s edah, ki imajo v predzadnjem z l ogu
polglasnik a li e (e), je n a g l a s kratek.
Nag l a š a s e lahko n.pr. bedenj (prvotni naglas) a li
bedenj (mlajši naglas), bednja a li bednja, bezeg a li bezeg, megla
a l i megla, steza a li steza, steber a li steber, tema a li tema;
dehni a li dehni, dehnil a li dehnil (ozir. dahni a li dahni itd.).
Pr imer i z e v korenu: dekle ali dekle, svetel ali svetel,
cveten a li cveten; sedi a li sedi (veleln.), sedel a li sedel.
Oboje obl i ke rabi jo tudi pe s niki, n.pr.: V mladosti
v endar trdniši so mreže (Preš.); toda: Mladost, v e ndar po
tvoji temni zarji (isti). Temna je noč in stresa grom oblake;
toda: Mož in oblakov vojsko je obojno — končala t emna noč
(isti). Izgini, megl a, ti misel t emna (s trit.)
Opomnja. V s rbohrvaš č i ni je v t aki h pr imer ih
spori naglas, n. pr. magla, staza;
velelnik:
makni, sahni itd.;
deležnik:
maknuo, usahnuo, usahla, usahlo;
dalje:
igla, igra, mrtav,
mrtva;
rod.
krsta, iz Trsta itd.
b)
Kadar pr e s topi končni kratki n a g l a s napred-
zadnj i z l og, je v besedah, ki imajo v korenu kak drug
s amog l a s nik razen p o l g l a s nika in e (e), n a g l a s dolg.
Naglaša se lahko n. pr. i t i (starejši naglas) ali i ti (mlajši
naglas), bila a li bila je (ona), brhek a li brhek, guba a li guba,
hrbet a li hrbet itd.; škripec a li škripec, v krvi a li v krvi,
kupec a li kupec, plašen, plašna a li plašen, plašna; rja a li rja,
sukno a li sukno, zaprtek a li zaprtek; žganje a li žganje, trpi
a li trpi (velel.), trpel a li trpel, prišel a li prišel itd
. 1
1
V starejgem pismenem jezika in v narečjih je še mnogo prvotnih
naglasov, n. pr. oblečen, s t o l č en (Trub.); tako se govori tudi v Fari pri
Kostelu (ob Kolpi).
