Pr i de vn i k i nedo l očne obl i ke v edn. imen., dv.
in množ. imen. in tož. mošk. in s rednj ega , v edn. tož.,
dv. in množ. imen. in tož. ž en s kega s pol a: bled, bledo ;
tako nadal j e: cel, lep, mlâd, prost, pust, tolst, zlât, živ itd.
Troz l ožne be s ede: izgovor, pregovor, prijâtelj, kolovrat,
zapoved, dobrota, izdâja, nadlega, nadloga, navâda itd.
§ 60. V s rbohrvaš č i n i je pri tej n a g l a s ni v r s ti
n a g l a s za en zlog prej kakor v s l ov en š č i n i ; n a g l a s je
vedno padajoč, bod i s i krat ek al i dolg.
N. pr. s lov.: proso,
rod.
prosâ; dâr, daru, gospod itd.
s rbohrv.: proso, prosa; gospod, korâk, dâr, dâra; oblâk;
kolovrât (sl.:
k olov ra t),
pokora (sl.: pokora), slân itd.
§ 61. Predlog potegne v slovenščini te vrste naglas k
sebi; n. pr.: nogo (tož.; prvotni naglas): nanogo; vodo (prvotni
naglas): na v odo; glavo (prvotni naglas): pod g l â vo; uho :
v uho me piši, oči: v oči mi je padlo, lase: za l â s e; zobe (tož.),
toda: kje dobim kaj za pod z obe? noči : do noči; skrbi : brez
s krbi, jedi : brez j e di, domu : z domu ali domâ : z doma,
pomlâd: na pomlad, jesen: na j e s en, večer: na v e čer,
četver, toda: v č e tver se voziti; nemâr: v n emar; nemoč:
čez n e moč; oplât: v o pl at vreči; dežela: v de žel poslati;
koren: s k orenom izpuliti, posoda: na pos odo, prodâja: na
prodaj (iz: na prodajo). Enako: dobil, toda: pr i dobil; dobilo
(srednji sp.), toda: pr i dobilo; podil, toda: zapodi l , zapodi l o;
kadil: z akâ dil.
O preglašanju samoglasnikov
§ 62. s amoglasniki se v besedah, ki so izvedene od istega
korena, menjavajo po stalnih pravilih; to menjavanje samoglas
nikov imenujemo p r e g l a s (nem. Ablaut).
§ 63. Menjava pa se:
1
. ko l i ko s t (kvantiteta) samoglas
nika (kolikostni preglas), n. pr. duh: dəh-ni t i ; ber-em:
br - at i (nastalo iz: bъr-ati ) itd.;
2
. kakovo s t (kvaliteta)
samoglasnika (kakovostni preglas), n.pr. plet-em: plot; lez-em:
l az - i t i itd.
1. Kolikostni preglas je trojen: nekatere besede imajo
poln samoglasnik, n. pr. duh, suh, ber - em itd.; v nekaterih
besedah je samoglasnik oslabel, n. pr. dəh- ni t i , s əh-ni t i ;
v nekaterih je samoglasnik onemel, n. pr. br - a t i (nastalo iz:
