O izpadu, krčenju, vrinku, pristavljanju, pre
meni in drugih spremembah soglasnikov in
samoglasnikov.
§ 74. Izpad. Za č in ž se r na Kranjskem1 izgublja: če
nam. črez; češnja, čeda, čevelj, čevo, čeva; žebe, žebec, žebelj itd.
nam. črešnja, čreda, črevelj, črevo, čreva, žrebe, žrebec, žrebelj.
V pisavi se rabijo oboje oblike.
V skupini šč se č včasih izgublja: lešnik (nastalo iz:
leščnik), prašič (iz: praščič), všeč (iz: v[o]ščeč), piška (iz: pišč[i]ka);
šopiriti se (iz: ščepiriti se); šegetati (iz: ščegetati). Dalje: bolniš-
nica (iz: bolniščnica), vojašnica (iz: vojaščnica), šipek (iz: ščipek) itd.
v med soglasnikom in o ali r je navadno izpadel: storiti
(iz: stvoriti);2gozd, zagozda (iz: gvozd, zagvozda); hoja (iz hvoja);
škorec (iz: skvorec); vesoljni (iz: ves voljni); skrnoba (prim.
oskruniti iz oskvrniti); sraka (iz: svraka); srbeti (iz: svrbeti);
trd (hrv. tvrd, odtod tvrdka) itd.
Tudi pred začetnim r in l , za b v zloženkah itd. v izpada:
raskav (nastalo iz: vraskav, kar piše še Dalmatin); resa (Heide-
kraut; nastalo iz: vresa);3 rapav (iz: vrapav); Lah (iz: Vlah),
las (iz: vlas), latje (iz: vlatje); last (iz: vlast, sor. vladati),
zlasti (iz: izvlasti), nalašč (iz: na vlast-); obariti (iz: obvariti),
obesiti (iz: obvesiti), obet (iz: ob-vet, sor. od-vet-nik); obod (iz:
obvod) itd.
Po s amezni pr imer i i zpadanja: Že pred 16.stoletjem
je nastalo: ni hče (iz: niktože), ni š t er (iz: ničtore): prim.
p i s an n i š t r c (Levstik). V 18. stoletju ali semtertja malo prej
je nastalo iz kakor: ko (n.pr. ko bi t r en i l iz: kakor bi
trenil); iz kir: ki, ker: ki; iz kadar (kədər): ko (prvotno:
kə). Dalje imamo: bolj (iz: bolje), dalj (iz: dalje); manj
(iz: manj e); po t i ca (nastalo iz: povi ti ca); nimam (iz: ne-
imam), n i s em (iz: n e j s em po analogiji oblike nimam),
nečem (nastalo iz: n ehoč em), nočem (nastalo iz: nehočem);
in (iz: in o, kjer se o opušča šele od Vodnikovih časov dalje).
§ 75. Krčenje. Če stojita prvotno dva samoglasnika drug
pri drugem, se navadno spojita v enega; od obeh samoglasnikov
se ohrani oni, ki ima poudarek (o kakovosti poudarka glej § 46.).
1
Razen v spodnjem delu Dolenjske.
2
Kar se v vzhodnoštajerskem narečju še rabi v pomenu u s t v a r i t i .
3
Drugačnega izvora pa je r e s a (die Franse): strsl. r e s a.
