n. pr.
Nilski pragovi,
t. j.
pragovi reke Nila.
—
Pomičejo tožna
nosila po ulicah N i š k i h
(=
mesto
Niš) se tam.
(Aškerc, Boj pri
Pirota.)
§ 91. Pomni: k lastnim imenom ne prištevamo imen za
strokovne pojme (občna Imena).
Taka imena so:
a)
Imena za godove, praznike, letne čase itd., n. pr.
božic,
sv. večer, sv. dan (sveti večer, sveti dan), novo leto, svečnica, pust,
pepelnica, tihi teden, cvetna nedelja, velika sobota
,
velika nedelja,
velika noč, bela nedelja
itd.
Primeri, v katerih bi bila pisava z malo začetnico dvo
umna, se pišejo lahko z veliko n. pr.
Božič, Novo leto, Velika
noč
,
Vsi sveti
itd.
O
pisavi godov, ki so lastna imena, gl. čl.
88.
b)
Posebej pomni
:
usmiljenke, usmiljeni brat, frančiškan;
vile, sojenice
,
deveta dežela;
dalje:
deseti brat, sedemletna vojska,
pariški mir
(1856);
sv. p ismo;
dalje:
sv. stolica, sv. oče
(papež).
§ 92. V. V znamenje spoštovanja se pišejo z veliko začetnico:
1. osebni in svojilni zaimek
Vi, Vas, Vam . . . Vaš, Vaša,
Vaš e . . .
v pismih; zaimek
Ti, Tvoj
se piše lahko tudi z malo;
2. osebni in svojilni zaimki v slovesnih ogovor i h na vi
soke osebe, na Boga, Marijo itd., n. pr.
Takrat, Oče, Ti p ri meni
stoj, Ti me v rajski dom pokliči s voj;
3. naslovi visokih oseb, n. pr.
Vaše kraljevo Veličanstvo
!
Tako se pišejo tudi zaimki za t re t jo osebo, n. pr.
Njegovo
Veličanstvo kralj.
—
Njegova s vetost papež.
Pomni pa, da se piše z malo
:
m. (mati), o. (oče), p. (pater)r
n. pr.
m. Elizabeta, o. s tanislav Škrabec, p. Hipolit.
§ 93. VI. Z veliko začetnico se piše vsaka prva b e s eda
v stavku, napisih, za piko, vprašajem ter v premem govoru za
dvopičjem, n. pr.
Naša kri. Igrokaz v štirih dejanjih. s pisal F.
Finžgar. V Ljubljani 1912.
V premem ali dobesednem govoru za dvopičjem, n. pr.
Vzdi
hoval sem v teh žalostnih dneh in neki gospod mi je rekel: Manj
besed, gospodje, in več dela!
(Cank.)
§ 94. Kadar po dvopičju ne navajamo besed kakega
drugega , se piše prva beseda z malo začetnico, n. pr.
s pla
menečimi prsti je zapisala vojska tisto prastaro vprašanje: kaj je
življenje?
(Al. Ušeničnik.)
—
Človek se uči v osnovni šoli najpo
trebnejšega: brati in p isati.
