§ 78. Pristavljanje. Na začetku besede se je k samoglas
nikom včasih pristavil kak soglasnik.
Na začetka b e s ede se pristavljajo v, g in j.
v: vohati, voh (nastalo iz: ohati, strsl. ahati); vogel, vogla
(redko: ogel, ogla);, votel, votlina (iz otel); vosenica poleg gose
nica; vož poleg gož;
g: g o s eni ca (iz: [v]os e n i c a , od vo s , kocina; v o s i, die
Barten pri kitu; gosenica pomeni prvotno kocinasta žival); gož
poleg vož; g oža, Riemen (sor. vez-ati);1
j:
j e s ti, jem (brez j so besede s n - e s ti, s n-em), j agnj e
(prim. lat. agnus).2
§ 79. Premena (metateza). Po premeni so nastale besede
kakor: čvrst (iz: črstev, črstva); čvetero (iz: četvero); čebela (iz:
bəčela); gomila (iz: mogila); klobasa (iz: kolbasa); puška (iz: pukša
Buchse); skleda (iz: skdela, skudela iz: lat. scutella, nem. s chussel;
slov. je torilo, torilce); žlica (iz: lžica); lišp, lišpati (iz: lepš, lep
šati); sodrag, sodrga (iz: sograd).3
Po s amezne s premembe. Med samoglasnikoma je prešel
v nekaterih besedah
ž
v
r,
n.pr. morem itd. (iz: možem); pri
oziralnih zaimkih: kdor (iz: kto- že) , č i gar (iz: čig[a]že),
kamor (iz: kam [o] že) itd.4
§ 80. Nalika ali analogija (naslomba) je jezikovni pojav,
ki vpliva na spremembo jezika. Če se v podobni h pr imer i h
zamenj avaj o med s eboj g l a s ovi, pravimo, da se je to
zvršilo po n a li ki, n. pr.: zaradi naslombe na sedanjik dahnem,
pl jujem, sujem, s mejem itd. je v nedoločniku iz prvotne
oblike dəhn i ti, pl j əva t i , s ovat i , smijati nastalo dahniti,
p l j uva ti, s uva ti, sme j a ti; dalje imamo s uhl jad (iz: s eh-
ljad, naslonjeno na s uh); s uh l i ca (iz: səhlica).
1 V
narečjih: g un i (za oni iz von i , gvoni); podobno pred
v:
zgon
(za zvon iz zgvon) , grabeč (za v r a be c iz gv r abe c ) , dgo r (za dvor) itd.
2 V narečjih pred i: j i g l a , j ime itd. za i g l a , ime.
8
V narečjih se nahaja: r e p e t n i c a za p e r o t n i c a , k r o p i v a za k o
p ri va ; na Goriškem: k u a z a t i , b u j t i , m n j t i za u k a z a t i , u b i t i , um i t i ;
v prekmurščini: b u j t i , m u j t i , mu j v a t i , m u j v a l n i c a za u m i v a t i ,
um i v a l n i c a ; v Ziljski dolini: d l ogo , z l oza , k l o n i c a za dol go, s olza,
k o l n i c a ; na Gorenjskem: u k r i t i za k u r i t i itd.
4
V več narečjih se govori tudi: r e n em , r e n e š (iz: ž e n em , g n a t i ) .
