§ 103. s estavljeni pridevniki, ki niso prave spojenke, se
pišejo narazen, n. pr.
čudno spačen obraz, kričeče rdeča barva, rajsko
lepa ptica
,
dekliško prožna ljubkost, nedolžno vprašujoči pogledi.
§ 104. Pri pridevnikih, ki so narejeni iz sklopljenih imen
(primerjaj čl. 101.), se rabi vezaj, n. pr.
rusko-japonska vojska,
(t. j. vojska med Rusi in Japonci),
Francosko-švicarski Jura.
§
105. 3.
Zaimki
in z zaimki zloženi prislovi, n. pr.
kolikaj,
količkaj, malokdo, malokdaj, marsikdo, marsikak, marsikateri, raz
noter, mnogoter, vsakdo, vsakteri, vsaksebi, vsekako, vsekdar, takisto,
tacaš, tostran, onkraj, vsepovsod, kdorkoli, kjerkoli, karkoli.
Krajše oblike osebnih zaimkov (naslonice) se pišejo skupaj
s predlogi, n. pr.
name
(ne: na-me!),
nate
(ne: na-te!),
nase, pote,
ponj, ponjo, nanj, medenj, skozenj, predenj, zanje, ponje
itd.
§
106. Toda narazen pišemo:
kdor si bodi, kar si bodi, ka
kor si bodi; kdor bodi, kar bodi, kolikor toliko, kar moči, kolikor
moci; kdo ve, Bog (bog) ve,
n. pr.
kdo ve kam, kdo ve kolikokrat,
Bog (bog) vedi, Bog (bog) ga vedi, Bog (bog) si ga vedi,
n. pr.
s am
Bog večni vedi, kod se klati ta nepridiprav
(s trit.);
—
kar se da ;
ne vem kdo, ne vem kdaj,
n. pr.
Tega ne dam iz rok, ko bi ne vem
kdo prišel
(Plet.).
Ona misli, da premorete sam vrag si ga vedi
kaj
(VI. Levstik.) Prislov
koli
se tudi lahko loči od zaimka, n. pr.
kakor bom koli mogel
(Levst.).
In koder on koli po svetu leti
(Aškerc).
§ 107. 4.
Števniki
in sicer od 11 do 20 ter desetice od 20
do 90, tedaj
:
enajst, dvanajst, trinajst .
. .
devetnajst, dvajset, tri
deset, štirideset, petdeset .
. .
devetdeset; enajsti, enajsta, enajsto,
dvajseti, dvajsetega, dvajsetemu
itd.
Vsi drugi števniki se pišejo narazen, n. pr.
ena in dvajset,
dvajset (in) ena, devet in trideset, pet in osemdeset, sto in prvi,
dve sto, sedem sto, dva tisoč, osem in dvajset tisoč.
§
108. 5.
Prislovi,
n. pr.
bržda, bržčas, bržkone, čedalje
,
čez-
dalje, čimdalje, čimprej, dokaj, dovolj, iznova (znova), skratka, hkmtu
(hkrati), kvečjemu, kajpak, kajpada, kajneda, kmalu, kvišku, malone,
morda, morebiti, napak, naprodaj, naposled, nalašč, naravnost, narobe,
narazen, natanko
,
navzkriž, odsihmal, okoli
,
okrog, počasi, popolnoma,
pogostoma, posebej, potemtakem, potlej, poredko,
to mi je
napoti,
spoti
iti,
pogodu, popoldne, opoldne, prejkone, sčasoma, včasi, seveda,
semtertja
(v pomenu
včasih
),
šele, večidel, ponoči, podnevi, poleti.
§
109. s estavljeni prislovi se pišejo narazen, n. pr.
malo in
dosti, kratko in malo, krog in krog, okoli in okoli, bolj in bolj, gori
in doli, tja in sem, več ali manj, prej ali slej, naprej in naprej,
