Vsako izmed teh števil ima š e s t sklonov; ti se imenujejo
1. imenova l n i k (nominativ), 2. rodi l ni k (genitiv), 3. da
j a l n i k (dativ), 4. t o ž i l n i k (aknzativ), 5. me s tni k (lokal) in
6. orodnik (instrumental).
s amostalnik.
§ 130. Z besedo s amos t a l ni k (snbstantiv) zaznamujemo
različne predmet e (n. pr.
učenec, prijatelj, šolaj peč, svinčnik,
strop
itd.) in pojme (n. pr.
lenoba, prijaznost, dobrota, milost
itd.).
s amostalniki so ali moškega ali ž e n s kega ali s red
nj ega spola.
Moškega spola so imena moškihoseb in s amcev v
živalstvu, n. pr.
mož, sin, sinko, starešina
,
vodja, vojvoda; oven,
jelen
itd.; imena črk, n. pr.
veliki A, mali e, samoglasniški r;
dalje večinoma samostalniki, ki se končujejo na soglasnik in
imajo v rodilniku ednine
a
ali
u,
n. pr.
zvezek,travnik, grad,
med,
rod.
zvezka, travnika, gradu, medu
itd.
Žens kega spola so imena ž en s kih oseb in s amic v
živalstvu, n. pr.
žena, hči, mati; golobica, kokoš
itd.; dalje samo
stalniki na
-a, -ev
in na soglasnik, ki dobivajo v rodilniku
ednine
i,
n. pr.
riba, sova, sinica; cerkev, britev; cev (cevi), duri,
gosli
itd.
s r ednj ega spola so imena ml adi h bitij, n. pr.
dete, tele,
jagnje, ščene, žrebe;
dalje samostalniki na
o
in
e,
n. pr.
okno,
oko, žito, lice, solnce, pleme
.
Nekateri samostalniki imajo dvoj en spol: nar avn i (po
svojem pomenu) in s l ovn i čn i spol (po končnici, na katero se
končujejo), n. pr.
dekle
(ženskega ali srednjega spola),
deklič
(žen
skega ali moškega spola), n. pr.
čedne dekliči
(Vodnik, Pesmi 1808).
Nekateri samostalniki so r az l i čne ga s pola, n. pr.
pot,
pota
(mošk.) ali
pot
,
poti
(žensk.), v množini
pota
(sred.) ali
poti
(žensk.);
laket, lakta
(mošk.) ali
lakat, lakti
(žensk.), v množini
lakti
(mošk.) ali
lahti, lehti
(žensk.);
govedo
(sred.) ali
goved,
rod.
govedi
(žensk.);
lov, lova
(mošk.) ali
lov, lovi
(žensk.);
sled, sledu
(mošk.) ali
sled, sledi
(žensk.);
brezno
(sred.) je v množini na
vadno moškega spola:
brezni, breznov.
Pri nekaterih samostalnikih se je sčasoma spremenil spol.
Tako so pisali stari pisatelji:
ustno,
rod.
ustna; vreče,
rod.
vreča
(srednj.); zdaj se rabita besedi le v ženskem spolu:
ustna, vreča
.
