Im., tož. lipi
D v o j i n a :
gori
gube
rod., mest.
—
---
—
daj., orod. lipama
gorâma
gubâma.
Im.
lipe
Mn o ž i na :
gore (gore)
gube (gube)
rod.
lip
gor, gorâ (gora)1 gub
daj.
lipam goram (goram) gubam
tož.
lipe
gore (gore)
gube (gube)
mest.
pri lipah gorah (gorah) gubah
orod.
z lipami
gorâmi
gubâmi.
§ 144. Po zgledu lipa gredo
a)
primeri, ki so imeli
prvotno dolgi rastoči naglas (§ 48. in § 51.), n. pr. ri ba,
bre za, j agoda; do l i na, k l oba s a, g o s podi nj a itd.;
b)
pri
meri, pri katerih je prvotno kratki končni naglas pre s t opi l
na predposlednji dolgi zlog (glej § 54.), n. pr. be da, brada,
br ana, brazda, c ena, z i ma, draž i na itd.
Po zgledu gora gredo primeri, ki imajo široki e ali o v
predposlednjem zlogu (glej § 56. in § 57.), n. pr. ž e na, t e ta,
me t l a, n oga, ko s a, hudoba, mokrota itd.
Po zgledu guba se sklanjajo primeri, ki ohranijo v edn.
imen. prvotni kratki naglas na zadnjem zlogu (glej § 53.), n. pr.
me g l a , s t e z a , t ema itd.
Naglas ˆ ostaja nespremenjen v vseh sklonih, n. pr. do
brâ va, p l a n j âva, pokora, be s e da itd.
Predlogi pritegnejo prvotni dol gi padajoč i naglas (ˆ)
k sebi (gl. § 61.), n. pr. na g l âvo, na r âmo, na roko, na
n ogo, pod z emljo, na pe te, na po s odo itd.
II. s klanjatev: osnove na -o .2
§ 145. Osnove na
-o
so ali moškega ali srednjega spola;
zato delimo to sklanjatev v dva razreda: 1. razred obsega
osnove moškega spola, 2. razred pa osnove srednjega spola.
1
s tarejši naglas.
2
o-jevska osnova, se imenuje zato, ker se je nekdaj osnova v vseh
sklonih končavala na -o, n. pr. r a k (nastalo iz: rak o - s ); ostanki so še orod.
edn.: z r a k o -m , daj. in orod. dvoj.: r a ko -ma , daj. množ.: r ako-m.
