III.
sklanjatev: osnove na - i .1
a)
Žen s ka sk l an j a t ev.
§ 170.
E d n i na:
Dvojina:
Množ i na :
Im.
nit
kost
nit-i
kost-i
nit-i
kost-i
rod. nit-i
kost-i
nit-i
kost-i
nit-i
kost-i
daj.
nit-i
kost-i
nit-ma kost-ema nit-im kost-em
tož.
nit
kost
nit-i
kost-i
nit-i
kost-i
mest. pri nit-i kost-i
nit-ih kost-eh nit-ih kost-eh
orod. z nit-
jo
s kost-jo nit-ma s kost-ema z nit-mi s kost-mi .
§ 171. s amostalniki, ki imajo v imen. edn. polglasnik (ə),
imajo v orod. edn. končnico
-ijo,
v daj. in orod. dvoj.
-ima
in v
orod. množ.
-imi,
n. pr. misəl, (rod. misli), orod. edn.: z mislijo,
daj., orod. dvoj.: mi s lima, orod. množ.: z mi s limi.
§ 172. s amostalniki na -əv (n. pr. cerkev, mo l i t ev ,
br i t ev itd.) gredo v dvojini in množini po osnovah na -a; v
ednini je tožilnik enak imenovalniku, orodnik pa ima končnico
-ijo,
n.pr. s cerkvi j o , z mo l i t v i j o .
§ 173.
Naglas
pri ženskih osnovah na -i. Beseda mi š
ima v rod. mi ši, orod. z mi šjo; ni t ima v vseh sklonih s kon
čnicami padajoči poudarek, n. pr. rod. n i ti, daj. n i ti itd. Po tem
zgledu gredo: bi l, z i bel, z i b e li; vrze l , v r z e li itd. Besede
z rastočim naglasom na neposlednjem zlogu ohranijo ta naglas
v vseh sklonih razen orod. edn., kjer je naglas padajoč, n.pr. pamet,
pra prot, s t aros t, pr i dno s t itd.; s pâmetjo, prâ prot jo
itd. Beseda k o s t se naglaša: edn.: 1. ko s t, 2. kos t i , 3. ko s ti,
4. ko s t, 5. pri ko s ti 6. s ko s t j o ; dvoj.: 1., 4. kos t i , 3., 6.
kos tema; množ.: 1. ko s t i , 2. ko s t i , 3. ko s t e m, 4. ko s t i ,
5. pri ko s t eh, 6. s ko s tmi. Po tem zgledu gredo enozložne
besede s padajočim poudarkom, n. pr. v â s , v a s i , noč, noč i ;
p e s t, re č, č â s t, l â ž, u š, vrv, pr s t; kri , krv i.
V daj. in mest . edn. se glase ti primeri: noči, pesti, reči,
s t r ani, re bri, ra vni, u ši, nasproti pa: č a s t i in (mlajši
naglas) č a s ti, l a ž i in l a ži, l a h t i in l a hti, v r v i in v r vi,
krv i in k rvi, pr s t i in pr s ti itd.
1
Osnova se je
končala
nekdaj v vseh sklonih na -i.
