s amostalniki na
-ca
imajo v rod. množ.
ic,
n.pr. ž i va l ca:
rod. množ. ž i va l i c ; lučca: l uč i c itd.
§ 139. Po ženskih osnovah na
-a
se morejo sklanjati tudi
moški samostalniki na
-a,
n. pr. oproda, paša, s t are š i na ,
vodja, vojvoda.
§ 140. Beseda g o s pa se sklanja:
1. g o s pa, 2. go s pe, 3. g o spe, 4. g o s po, 5. pri g o s pe,
6. z g o s po.
1. go s pe, 2. g o spe, 3. go s pema, 4. gospe, 5. pri gospeh,
6. z g o s pema.
1. g o s pe, 2. g o s pe in g o s pa, 3. g o s pem, 4. g o s pe,
5. pri g o s peh, 6. z g o s pemi.
§ 141. s amostalnik ženska (nastal iz pridevnika) se sklanja
v dvojini in množini ali po zgledu l i pa ali pridevniški: (dvoj.)
ž e n s ki, ž e n skima; (množ.) ž e n s ke, ž e n s kih, ž e n s kim,
ž ens ke, (pri) ž e n skih, (z) ž e n s kimi.
§ 142. Besedi mat i in hči se sklanjata v dvoj. in množ.
po zgledu lipa (z osnovo na
er-),
n. pr. (dvoj.) materi, hčeri;
mat erama, hčerama; (množ.) mat ere , hčere; mater,
hčer (hčera, hčeri); materam, hčeram itd. — V ednini se je
ohranila starejša sklanjatev (osnova na soglasnik): l.mati, hči —
2. matere, hčere — 3. materi, hčeri — 4. mater, hčer —
5. (pri) materi, hčeri — 6. (z) materjo (s) hčerjo.
§ 143. Naglas pri a-jevski sklanji.
E d n i n a :
D v o j i n a :
Mno ž i na :
E d n i n a :
Im.
lipa
gora
rod.
lipe
gore (gore)
daj.
lipi
gori
tož.
lipo
goro (goro)
mest.
pri lipi
gori
orod.
z lipo
goro (goro)
guba
gube (gube)
gubi
gubo (gubo)
gubi
gubo (gubo).
