§ 148. Pri mehkih osnovah se za mehkimi soglasniki č,
š, ž
,
c, j,
nj, lj
(glej § 67.) spreminja v vseh sklonih o v
e,
n. pr. s kovačem, kovačema, kovačev , kovačem itd.
§ 149. Ako ima imenovalnik v zadnjem zlogu polglasnik,
se v ostalih sklonih izpahuje, n. pr. ve t ər , ve t ra; kupəc,
kupca; zaj əc, zaj ca; orəl , orla; posebej pomni: s el, s la
(ne: s ela!); kol ək, ko l ka ( ko l kova t i , ne: kol eka , ko-
l ekova t i ! ) ; p ə s , psa (poleg pə s a ) itd.
Polglasnik ostane le, ako bi se sicer beseda težje izgovar
jala, n. pr. j azbəc, j azbəca; j ezdəc , j ezdeca itd.
§ 150. Glede polglasnika pomni:
1. Piše se: mrtvəc , mr tvəca; tekməc, t ekməca;
dalje: mi s l əc, mi s l əca; premi s lək, premi s leka.
2. Izpušča se polglasnik v primerih kakor: vet rc , ve t rca ,
ve t rcu itd.; gabr c, i g r c, p i s krc, s v e dr c, dalje: krhə l j c ,
rogə l j c . 1
§ 151. Pri (tujih) lastnih imenih ne pišemo polglasnika,
n. pr. Lovrenc , Vi ncenc , Franc itd.
§ 152. Pomniti pa je, da se pri naslednjih besedah ne
pi še polglasnik, ker spada končni soglasnik h korenu, n. pr.
b l i s k, p i s k, t i s k, v r i s k, ž v i žg ; toda: mozeg, mezəg.
V besedi blagor se piše
o
nam. p o l g l a snika, zato se iz
pahuje: bl agor , bl agra , b l agr ova t i itd.
§ 153. Pomni, da imajo sledeči samostalniki v končnici
pravi čisti
e:
besede na - t e l j : pr i j a t e l j , pr i j at e l j a; rav
nat e l j , r avna t e l j a ; uč i t e l j , p i s atel j itd.; dalje: mes ec,
me s eca poleg: me s ca; ange l , ange l a ; kovčeg , kov-
čega itd.
§ 154. Glede rodilnika in ostalih sklonov pomni še: brencelj,
brenc l j a; krempe l j , krempl ja; toda: rabel j , rabl j a in
rabe l jna; škra t e l j , š kra t l j a in škra t e l j na ; t empe l j ,
t empl j a in t empe l jna; kapi t e l j , kap i t l j a in kapi-
t e l j na itd.; toda navadno le: nage l j , nage l j na ; butel j,
1 V
nekaterih primerih se je p o l g l a s n i k v imenovalniku pod dolgim
poudarkom spremenil v a (glej § 14.) in se prenesel v ostale sklone, n. pr.
v i h a r (postalo ,iz v i h ə r ) , odtod v i h a r j a itd.; os a t : os a t a , h a b a t:
h a b a t a , s ve č a n: s ve č ana, s r p a n: s r p a na itd. Enako je : v og a l :
vo g a l a poleg vo gə l , vogla.
Nekdaj se je govorilo: v i h a r — v i h r â (Trubar, Dalmatin), os â t —
os t â , h ə b â t, h ə b t â , dalje: s ( v ) e č ən — s ( v ) e čna, s r pən — s r p n a
