68
b)
Da posamezne besede ali stavke in naslove po
označimo, n. pr.
Divji petelin jame „skrtati“, potem „poči“ in „pre-
vrže“ in nazadnje „zabrusi “, pravijo lovci.
—
„Bog z vami“ je
odgovor na „Bog vas prim i“
.
— V naslovih, n. pr.
„
Jurja Kozjaka“
in „Domna“ je sp isal Jurčič, ko je bil še gimnazijec.
§ 123. Vezaj (-) nam rabi, da ločimo sklonilo in slovenske
končnice pri tujih lastnih imenih, n. pr.
Impresionizem Manet-jev
je bistveno to, kar tehnika George-ova ali Momberte-ova.
Napačno je rabiti vezaj pri domačih lastnih imenih; tedaj
ne:
sp isi Matije Valjavec-a, Luka s vetec-a, Frana Levstik-a,
tem
več:
Valjavca
,
s vetca, Levstika
.
§ 124. Opuščaj (’), ki se rabi navadno v pisavi narodnih
pesmi in starejših pesnikov, naznanja, da se je izpustil kak sa
moglasnik, n. pr.
s predaj šilce, zadaj vil
’
ce, v sredi usta, kamen
hrusta
(plug).
Kratice.
§ 125. Najbolj navadne kratice so:
bl.
(blaženi, blažena);
cg
(centigram);
cl
(centiliter);
cm
(centimeter);
c.
(častiti, častita);
c. g.
(častiti
gospod),
c. s.
(častita sestra);
dr.
(doktor);
Dr. I. U.
(doctor
iuris utriusque, doktor obojega
prava);
Dr. M. U.
(doctor me-
dicinae universae, doktor vse
ga zdravilstva);
ex offo
(= ex offi cio, uradno);
fol.
(folio, v obliki pole);
f r .
(frater, brat);
g
(gram);
h. š.
(hišna številka);
ha
(hektar);
hl
(hektoliter);
I. I.
(ime in priimek);
i. dr.
(in drugo);
kr.
(kraljevski);
km
(kilometer);
l
(liter);
l. l.
(lanskega leta);
L. s .
(loco sigilli, na mestu pe
čata);
m
(meter);
mg
(miligram);
m. m.
(minulega meseca);
m.p.
(manupropria,lastnoročno);
n.pr.
(na primer);
o.
(oče, pri redovnih imenih);
p.
(pater, oče pri red, imenih);
p. n.
(poluonaslovno, s p. nasl.);
po Kr.
(r.) (po Kristusu, po Kr.
rojstvu); pr. Kr. (r.) (predKri
stusom, pred Kr. rojstvom);
prim.
(primerjaj);
P. s .
(postscriptum, pripis);
q
(kvintal, metrski stot);
sl.
(slavni, slavna);
s.r.
(svojeročno);
str.
(stran);
t.j.
(to je);
t . l.
(tega leta);
t.m.
(tega meseca);
t
(tona, 1000 kg).
