kar najbolj, zdaj pa zdaj, dan na dan, noč in dan, tako rekoč,
tako zvan.
§ 110. 6.
Predlogi,
n. pr.
izmed, iznad, izpod, izza, navzlic
itd.
Toda narazen se piše:
po večini, iz večine, po navadi, iz
navade, od začetka, pred včerajšnjim, pred nedavnim, pred kratkim,
na pamet, zaradi tega, razen tega
,
navzlic temu, vkljub temu
.
§ 111. 7.
Vezniki,
n. pr.
bodisi, dasi, dasiprav, medtem,
nato, potem
,
zato, zategadelj, potemtakem
,
akoprav, odkoder
itd.
Toda narazen se piše:
ne le
—
ampak tudi; p ri vsem tem;
cim več
—
tem bolje; prej ko, bolj ko, dalj ko, brž ko, kakor hitro,
medtem ko, hitro ko, v tem ko.
N. pr.
Dalj ko je pravil, bolj ga je
brat zavidal.
(Milč.)
—
Bolj ko boš priden, rajši te bomo imeli.
(Plet.)
§ 112. Zaradi razločevanja pišemo nekatere besede z ve
zajem, n. pr.
ka-li
(da se loči od
kali),
n. pr.
Ali gori, ka-li?
Dalje:
le-ta, le-ta, le-to, le-tega, le-te, le-temu, le-tej; le-oni, le-ona, le-ono;
le-sem, le-tod;
toda
tale, tegale, tamle, takle
itd.
4. Ločila.
§ 113. Ločila so znamenja, ki jih rabimo v pisavi, da lo-
cima posamezne stavčne člene ali stavke med seboj.
§ 114. Vejica (,) nam rabi le sredi stavka, in sicer:
a)
Loči zvalnike, samostojne medmete in vzklike od ce
lotnega stavka, n. pr.
Tako si šla, mladost, tako si mi pobegnila,
sreča, brez blagoslova!
(Cank.)
—
Gorje, kdor nima doma!
(Jenko.)
—
Ostrigli, oh, so mi peroti!
(Greg.)
—
Mislil sem si: majčkeno
poženem, da bodo vsaj konji na suhem. Ali toliko, da sta pretegnila
konja, pok, je že us trelil Francoz name in, fiu, krogla mimo ušes
pa, ššk, v vodo.
(Finž.)
Če medmeti nimajo posebnega poudarka (n. pr.
i, o, oj),
se
ne piše vejica, n. pr.
O rodni dom, o hiše očetove streha ti!
(Žup.)
—
Oj sijaj, sijaj, solnce, oj solnce rumeno!
(Nar. pes.)
b)
Loči pristavek od besede, ki jo pojasnjuje, če stoji za
njo, n. pr.
Primož Trubar, prvi slovenski pisatelj, je umrl l. 1586.
Brez vejice pišemo
:
Prvi slovenski pisatelj Primož Trubar je
umrl l. 1586.
c)
Loči nedoločnik, kadar nadomešča odvisni stavek z
da
(da bi, ne da bi, namesto da bi .
.
.),
n. pr.
Bog ima pravico
,
greš
nike kaznovati.
—
Tako ga bom premikastil, da se mu nikdar več
ne bodo vrnile hudobne želje
,
po Dunaju razsajati
.
(Levst.)
