pred-lagati, na-glas; b)
končnice:
zad-nji, ubo-štvo, mo-štvo
(ker
je nastalo iz mož - s tvo),
mo-ški,
(iz mož-ski), voda:
vod-na,
vod-no;
hiša:
hiš-na, hiš-no; gozd-na, gozd-no; ljud-je,
(z)
ljud-mi.
Opomba: Ne posegamo pa v etimologijo; torej ne lo-
č imo: ob-raz, dek-la, dob-ra, meg-la itd.
3. O pisavi sestavljenih besed.
§ 98. Besede so sestavljene na dva načina: ali so med
seboj tako spojene, da tvorijo eno besedo in imajo samo en
naglas (spojenke), n. pr.
vinograd, velikonočni, morebiti, seveda,
ali pa hrani vsaka posameznica svoj naglas ali svojo obliko
(sestavljenke in sklopi), n. pr.
velika noč, mož beseda, po poli brat.
Glede pisave pomni:
§ 99. s estavljene besede, ki so prave spojenke, se pišejo
skupaj. Take besedne zveze so:
1. s amostalniki,
n. pr.
hudournik, p olnoč, zahvalibogca
(bogomoljka), neboditreba, nepridiprav.
§ 100. s estavljene besede, ki n i s o spojenke, se pišejo
narazen, n. pr.
po poli brat
, rodilnik:
po poli brata, po poli sestra,
mož beseda, žal beseda, narobe svet, pol miš pol p tič, mojster skaza,
možicelj vstajač.
§ 101. V sklopljenih besedah, zlasti v lastnih imenih,
sklopljenih iz dveh ali več imen, se rabi vezaj, n. pr.
Janežič-
s ketova slovnica
(t.j. slovnica, ki jo je spisal Janežič, predelal pa
s ket),
Wolf-Pleteršnikov slovar
(t. j. slovar, ki ga je sestavil Ple-
teršnik, založil pa Wolf).
Č
eho-s lovaki, železnica L jubljana-Kamnik.
Enako v prispodobah, n. pr.
Nevesta-duša mora biti priprav
ljena, da vredno sprejme ženina-Boga.
(Cankar; nevesta pomeni tu
duša, ženin =Bog.)
§ 102. 2.
Pridevniki,
n. pr.
golorok, sadonosen, nadobuden,
vsakdanji, sladkosneden
itd.
Pridevniki, ki so narejeni iz sestavljenih lastnih in občnih
imen, so prave spoj enke , zato se pišejo skupaj, n.pr
.novomašni
(nova maša),
zlatopoljski
(Zlato polje); po teh zgledih pišemo
tudi:
maloazijski
(Mala Azija),
prednjeindijski
(Prednja Indija),
velikobritanski
(Velika Britanija),
staroslovenski
(stara slovenščina),
južnoslovanski
(južni s lovan).
