§ 95. Kadar je stavek med narekovajem le del celotnega
stavka in se ta z vmesnim stavkom ali za klicajem, vprašajem
itd. nadaljuje, se piše z malo začetnico, n. pr.
„s aj res,“ pravi cesar,
„precej moram poslati po Krpana.“
—
Ko Peter vpraša moža:
„Oče, ali bo danes kaj dežja?“ mu kmet odgovori: „Kakor Bog
hoče.“
—
Po stezi, po stezi! kliče prepelica po polju hodečim.
§ 96. Ako navajamo le kako posamezno besedo druge osebe,
jo pišemo z malo, n. pr.
Zavedamo se, da ni prav lagati, krasti
itd
.
Odkod ta:
m o ra š ,
odkod ta:
ne s meš
v našem srcu?
2. O razzlogovanju.
§ 97. Zloge tvorijo samoglasniki (t. j. ali pravi samoglasniki
ali dvoglasniki in samoglasniški soglasniki), ki morejo stati sami
ali pa v zvezi s soglasniki.
Kadar je treba v pisavi besede deliti na zloge, se je rav
nati po teh pravilih.
I. Za ne z l ožene b e s ede veljajo naslednja pravila:
1. s oglasnik med dvema samoglasnikoma se vedno jemlje
k naslednjemu zlogu, n. pr.
de-la-ti, u-če-nec, o-če-tov, ma-te-rin je-zik.
2. Kadar je med dvema samoglasnikoma več s o g l a s n i
kov, se dele besede po izrekljivosti soglasnikov.
a)
Če ima zlog take soglasnike, ki morejo kako besedo
začenjati, jih jemljemo k naslednjemu zlogu, n. pr.
ti-ska-ti
(zlog
ska
more besedo začenjati, n. pr.
ska-ka-ti), mi-sli-ti
(primeri:
sli-na), ra-skav, de-kla, ju-tro, do-bro, pas tir, ses tra, me-gla,ge-slo,
no-tra-nji, me-sto, go-spa, zve-zda, po go-zdu, bi-strost, i-skra, i-ščem,
sla-šči-ca, pušča-va, so-di-šče, po-mlad.
b)
Če ima zlog take soglasnike, ki ne morejo besede za
čenjati, se jemljejo k naslednjemu zlogu tisti soglasniki, ki mo
rejo besedo začenjati, drugi ostanejo pri prednjem zlogu, n. pr.
ov-ca, mrav-lja
,
mor-je, majh-no, tan-ko, voj-ska, prav-da, bo-žan-
stven, grozd-je, og-njišč-ni, kra-ljev-ski, avs trij-ski, sinč-ki, hol-mec,
rodilnik:
holm-ca; soln-ce.
3. Topljenih
lj, nj
ne delimo, n. pr.
po-lje, ko-ljem, zna-nje,
ža-njem;
toda:
z dlan-jo, pe-te-lin-ji, z ži-val-jo, s sol-jo
(ker tu
skupina
nj, lj
ne izraža topljenega soglasnika, temveč obsega
dva samostojna glasova, prim. § 35 in 38).
II.
V z l oženi h be s edah ločimo predloge in konč
(obrazila):
a)
predlogi:
ob-zid-je, razširiti, iz-obrazba, raz-obesiti,
