da
(ne: češ, da).
—
s kusili ste, da k d o r
(ne: da, kdor.
..)
se iz
prvega prenagli, se kmalu upeha.
(Vodnik.)
d)
Loči v priredjih in podredjih posamezne stavke med
seboj, n. pr.
Tvoja roka
,
moj otec, zemlje mi lepoto je odpirala, ti
kazal si njiv mi plodove, sprovajal me v les, razkladal skrivnosti
glasov in družine dreves in vedela sva, kje kosi mladijo, kje drozdi,
kod divji mož hodi, kje vile se skrivajo v gozdi.
(Žup.)
Posebej pomni: pred in, pa, ter se v priredjih ne piše ve
jica, n. pr.
Časi se izpreminjajo, doba prehiteva dobo in gorje mu,
kdor ostane zadaj!
(Cank.)
—
Kralj je predse sklical može in jih
vprašal, ali so kaj slišali o zlati hruški in ali rodi ta hruška kak
sad
.
(Milč.)
Vejica stoji pred temi vezniki le, ako jo zahteva spred
stoječi stavek, n. pr.
s ava nastane iz dveh rek: iz s ave Dolinke,
ki izvira blizu Rateč, in s ave Bohinjke, ki prihaja iz s avice
. —
Velik razloček je med zakoni, ki vladajo naše svobodne sile, ter
zakoni
,
ki vladajo naše telesne sile.
e)
Loči deležnike, ki se rabijo namesto odvisnega stavka,
od ostalih stavčnih členov, n. pr.
Točiš cvetlicam v čaše medu
,
da
pride bučela, gnana od tajne skrbi, spomladi na delo za božič
.
(Žup.)
f )
Loči vrinjene, vmesne ali skrajšane stavke v celotnem
stavku, n. pr.
Jurko pa, ne bodi len, je pobral kost golenico in jim
je mlatil rebra, da je kar treskalo.
(Milč.)
Pismouki, da bi tako ne,
so zgled nemarnosti in mlačnosti.
(Ravn.)
Vsak človek ima trenotja,
ko ga, hoti ali ne hoti
,
obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v
njegovi moči.
(s trit.)
g)
Vejica stoji tudi v skrajšanih stavkih, n. pr.
Danes človek,
jutri črna zemlja.
—
Pastir je v vse dovolil, še Bog,1 da je službo
dobil
.
(Valjavec.)
—
s varim ga, ali kaj,2 ker me ne posluša.
—
Kaj, ko bi zdaj prišel?
(Pleteršnik.)
Opomnja. Vejica se ne piše pri se st a v l j e n i h prislovih, n. pr.
Bežale
so Bog vedi kam in Bog vedi pred kom.
(Cankar.) —
Naložil sem nekaj polen
v peč, kjer se je kuhalo kaj vem kaj.
(Žup.)
§ 115. Nepravilno je rabiti vejico pri povednih določilih,
n. pr.
Mati je pričakovala, da jej pade k nogam, skesan in spo
korjen.
(Kraigher; prav:
da jej pade k nogam skesan in spokorjen
.)
—
Omamljen, ves v sanjah, sem šel dalje po beli cesti
.
(Cankar;
prav:
Omamljen, ves v sanjah sem šel
itd.)
1
skrajšano za „Bog bodi hvaljen“ ali kaj takega.
2
skrajšano: „ali kaj pomagau.
Breznik: s lovenska slovnica. 4
.
izd.
5
