§ 174. Dolgi padajoči naglas pritegnejo predlogi ksebi: do
n oč i, b r e z j e di, brez skrbi, ravan, v r âvən, j e s e n:
na
j e s en, r ebâ r: v r e bər, deže l: v de ž e l itd.
§ 175. Dvozložne besede s padajočim poudarkom ohranijo
naglas na istem mestu, n. pr. čeljust, čeljusti, kokoš, oblast,
pe rot, ž i v â l, b o l e zən.
Posebej pomni glede dolgopoudarjenega polglasnika: ravân,
rod.: r a v n i ; r ebâ r (navadno r ebər), rod.: r e bri; l a k â t
(navadno: l a k â t, k t a , k t u ali h t a , h t u ; l a ket, l akta ali
l ahet , l ahta; množ. l a k t i , l e h t i , l akt i ) , rod.: l a k t i ali
l a h t i , v množ.: l a h t i ali l e h t i (žensk. sp.).
b)
Moške os nove na
-i.
§ 176. Nekdaj je imel slovenski jezik tudi posebno sklanjatev
moških osnov na
-i,
ki so prestopile zdaj večinoma k c -osnovam.
Ostanke imamo še:
1. Končnico -je v imen. množ., n. pr. go s podje, l j udje,
gol obj e , medvedj e , t a t j e , v o l cje itd. Ta končnica se j e
razširila tudi na druge osnove moškega spola (glej § 159.).
2. V pos ameznih pr imer ih: števnik t r i j e (moški sp.)
in samostalnik l judje sta v množini skoraj popolnoma ohranila
prvotno sklanjo: 1. l judje, 2. l judi , 3. l judem, 4. l judi ,
5. pri l judeh, 6. z ljudmi. — Primer pot (nekdaj moška
osnova na
-i)
je ohranil stari končnici v rod. in orod. edn., n. pr.
v zvezi s pot i
(spoti iti, spoti spraviti)
in potem
(tem
potem;
gre svojim potem
[Jurčič]). s edaj je pot mošk. (pot, pota itd.)
ali žensk. spola (pot, rod.: pot i in pot i itd.). V množ. imen. in
tož. se rabi tudi oblika srednj. spola: pota. 1
IV. sklanjatev: osnove na
-u .2
§ 177. Prvotne osnove na -u (n. pr. s in, dom, dol, med,
l ed, pol [pol, poln, ki je ohranjen le v imen.in mest.3], s ad,
s tan, vrh, vol ), ki so imele nekdaj samostojno sklanjatev, se
1
Beseda gospod (prvotno moška osnova na
-i)
je še do srede XVIII. veka
ohranila nekaj prvotnih končnic: rod., daj.: g o s podi.
2
Osnova se je končala nekdaj v vseh sklonih na
-u.
3
N. pr. poldne, polnoči, poldrug (imenovalnik); po starem: po polu
brat, ob polu petih do pol u šestih (mestnik, glej § 19.) itd.
6
*
