§ 184. Določno obliko imajo pridevniki, kadar govorimo o
posamezni osebi ali reči, ki smo jo že omenili, ali kadar mislimo
vse osebe ali reči ene vrste, n. pr.
Ko je beli kruh pošel, je prišel
črni na vrsto.
—
Kralj Matjaž, zn a n i junak, sp i pod Peco.
§ 185. s amo določno obliko imajo:
a)
s vojilni pridevniki na
-ji, -sk i
in pridevniki na
-nji,
n. pr.
božji, divji, gadji, kravji, vražji, medvedji; bratovski
,
slovenski,
srbski; srednji, vsakdanji, zadnji, nocojšnji.
b)
Pridevniki, ki stoje kot določilno besede v sestavljenkah,
n. pr.
veliki petek,1cestni prah, mali traven, mokri bratec
(= pijanec),
lâhki kamen
(= lehnjak),
gnojni kup, pustni torek, sadni vrt, tržni
dan, povodni mož, s tari trg.
c)
Vsi primerniki, n. pr.
višji, težji, mečji, starejši.
č)
Nekateri pridevniki, ki sploh nimajo nedoločne oblike;
to so:
mali, obči, pravi, zali
in
veliki
(če se rabi povedno v
pomenu veliko vreden, n. pr.
ajda ni velika
(Finžgar); pri
zali
se
i
ue piše, n. pr.
zdaj si pa že zal.
Določna oblika:
mali hlapec;
nedoločna oblika:
majhen
, n. pr.
hlapec je majhen
(ne: mal ali
mali);
obči
(= skupen)
svet
.
d)
Pridevniki, ki se rabijo s amos t a l n i ško , n. pr.
bolni
(= bolnik),
duhovni
(duhovnik),
modri, bližnji, hudobni, popotni.
V takih primerih je samostalnik odpadel (elipsa) in pri
lastkov pridevnik je prevzel veljavo samostalnika, n. pr.
bolni,
bližnji, popotni
(namreč čl ovek) ; imena živali:
stâra, mlada,
rumena, siva
,
čâ
da
(namreč ž i val ) ; imena ljudi:
mlada
(namreč
žena, pomeni v dolenjščini nevesta);
mali
(namreč deček),
mala
(namr. deklica);
hišna
(namr. dekla),
gosposka
(namr. oblast). Dalje:
Kranjska, Koroška, Štajerska
(namreč dežela, odtod samostalnik
Kranjsko, Koroško itd.). Na ta način je nastalo iz pridevnikov
več samostalnikov, n. pr.
bližnja
(pot), odtod
bližnjica; leva, desna
(roka), odtod
levica
itd. Včasih stoji pridevnik namesto samostal
nika, ki ga pojasnjuje, n. pr.
huda
(= sila)
je za vodo; tr d a je za
denar; huda mu prede. Za prvi red mu tr d a poje
(Levec).
V pri
hodnje bo d ru g a
(reč, t. j. šiba)
pela.
e)
Pridevniško rabljeni zaimki , n. pr.
kateri
(marsikateri),
oni, tisti, isti, mnogi
poleg
mnog, drugi
poleg
drug, neki
poleg
nek
.
Glede naglasa pri pridevnika velik pomni: starejše sestavljenke imajo
nedoločno obliko, n. pr. Velika noč, o Ve liki noči; mlajše sestavljenke
imajo določno obliko, n. pr. Ve l i k a n e d e l j a , ve l i k a ma š a, Ve l i k i
Šma r en .
